Škofja Loka je srednjeveško mesto, ki se nahaja ob sotočju Poljanske in Selške Sore. Kot trg se Loka omenja leta 1248 in kot mesto leta 1274. V začetku 14. stoletja so mesto obdali z obzidjem in stražnimi stolpi. Mesto je zelo prizadel potres leta 1511, vendar ga je škof Filip kmalu dal obnoviti. Škofja Loka ima najlepše ohranjeno srednjeveško mestno jedro, ki ga tvorita Spodnji trg ali Lontrg in Mestni trg ali Plac, nad obema pa se ponosno dviguje Loški grad. Župnijska cerkev sv. Jakoba ali tudi Šentjakobska cerkev je bila zgrajena leta 1471 na temeljih vsaj okoli 200 let stare manjše cerkvice. Je poznogotska dvoranska zgradba, ki jo podporni osmerokotni stebri delijo v tri enako visoke ladje z zvezdastim obokom. Rebraste loke v cerkvi povezujejo mnogi sklepniki, na katerih so reliefi oltarnih in cehovskih patronov. Po potresu so pozidali prezbiterij in zvonik leta 1532, ki je visok 56 metrov. V cerkvi sv. Jakoba so naslednje dragocenosti: renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694, slike Kristusa na Oljski gori iz konca 17. stoletja, freska sv. Jakoba iz 19. stoletja in drugo. Po načrtih znanega arhitekta Jožeta Plečnika so preuredili notranjost cerkve, lestence in oltarje.