Šoštanj je manjše mesto, ki je najbolj znano po največji termoelektrarni v Sloveniji. Nahaja na ravnini ob reki Paki, na zahodnem delu Šaleške doline. Na vzhodnem robu mesta se razprostira Družmirsko jezero, ki je z okoli 65 metri najglobje jezero v Sloveniji. Šoštanj je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1199, tržne pravice pa je dobil leta 1348. Mesto je postal leta 1911. Največje znamenitosti so Pusti grad (Grad Šoštanj), Kulturni dom, graščina Turn, vila Široko, Kajuhov dom, Kajuhov park, Muzej usnjarstva na Slovenskem, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, mestna hiša in drugo. Graščino Turn (Vošnjakova graščina) so zgradili konec 16. stoletja ali v začetku 17. stoletja. Zgradba ima potegnjen pravokoten tloris. Nahaja se na manjši vzpetini med starim mestnim jedrom in razvalinami Pustega gradu. Večnadstropna stavba je najprej služila kot kašča, ko pa je leta 1734 pogorel šoštanjski mestni grad, so vanjo prestavili sedež gospoščine in jo preuredili v plemiško domovanje. Graščina Turn je bila najprej v lasti družine Thurn iz Hrastovca pri Velenju, nazadnje pa je leta 1916 pripadala družini Woschnagg, ki je imela v lasti šoštanjsko tovarno usnja. V letih pred in po 2. svetovni vojni so bila v zgradbi stanovanja delavcev tovarne usnje. Stavbo je prizadel požar in po ponovni obnovi so jo zopet namenili za stanovanja.