Cerkev svetega Volbenka spada med starejše na Bloški planoti. Ker je bila večkrat prezidana, ne daje takšnega videza. V času polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja se omenja kot enajsta podružnica.
V letih 1865 in 1866 je bila cerkev svetega Volbenka prenovljena in podaljšana, zvonik pa je ostal. V letu 1866 so jo blagoslovili hkrati z novim oltarjem. Leseni oltar je delo Janeza Šubica iz Škofje Loke leta 1865. V tronu stoji kip svetega Volbenka z dvema angeloma. Na desni je kip svetega Roka, na levi pa kip svetega Mihaela. Na vrhu je Mati Božja v žarkih in oblakih, spremljata pa jo kipa svete Neže in svete Jere. Umetniški križev pot je bil nekdaj v lasti župnijske cerkve pri Fari in je iz leta 1858. Namesto stranskih oltarjev sta dve oljni sliki, na njih pa so podobe svetega Vincenclija in svetega Tilna. Avtor je Janez Šubic, nastali pa sta leta 1867. V zvoniku visita dva jeklena zvonova iz Jesenic, bronasti zvonovi pa so izginili med prvo svetovno vojno kot pri večini cerkva na območju Blok. Cerkev svetega Volbenka je leta 1987 dobila nov oltar, ki je obrnjen proti ljudstvu in je delo kiparja Staneta Jarma. Na njem so upodobljeni perica lanu, bloški furman in Marija z Jezusom. V letu 1999 je bil ponovno temeljito obnovljen zaradi črvivosti, 25. junija istega leta pa ga je blagoslovil škof Kvas. Zanimivo posebnost predstavlja kapelica, ki stoji nasproti cerkve.
Narejena je bila nad vodnim izvirom, od koder teče voda v korito, ki je nekdaj služilo za napajanje živine. V kapelici je bil včasih kip svetega Antona, ki so ga žal ukradli. Po njem je tudi izvir dobil ime Antonov studenec.