Vrba je gručasta alpska vas, ki spada v Občino Žirovnica. V pisnih virih se prvič omenja leta 1247. V Vrbi je začetek Poti kulturne dediščine, ki zajema vasi pod najvišjim vrhom Karavank, Stolom. Na sredini vasi je stara lipa, ki je obdana s 16 kamni, ki predstavljajo kmetije, od katerih jih je danes ohranjenih le še sedem ali osem. V Ribčevi hiši se je rodil največji slovenski pesnik, France Prešeren (1800-1849), ki je slovensko poezijo dvignil na evropsko raven. Ribčeva hiša je današnji videz dobila po požaru leta 1856. Hiša je od leta 1939 preurejena v muzej. Ogledamo si lahko predmete iz 19. stoletja, najbolj dragocena pa je originalna hišna zibka. V njej se je rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk in sicer natančno 100 let kasneje, ki je bil Prešernov pranečak. Nad Prešernovo domačijo na gričku stoji podružnična cerkev svetega Marka, ki ima sledove prvotne romanske zasnove. V radovljiški župnijski matrikuli se kot podružnica prvič omenja leta 1468. Cerkev ima ravno krito romansko ladjo ter zvezdasto obokan prezbiterij, ki je v gotski tradiciji. Streha je pokrita s skodlami. Na romansko zasnovo kažeta tudi okence na južni steni ladje in nizek polkrožen slavolok. Zvonik je bil zgrajen istočasno s prezbiterijem. Pred vhodom se nahaja baročna lopa. V srednjem veku je bila cerkev svetega Marka večkrat poslikana znotraj in zunaj. Na zunanji strani cerkve so ohranjene freske Križanja in sv. Krištofa. Rojstna hiša Franceta Prešerna, cerkev sv. Marka in vaška lipa spadajo med kulturne spomenike državnega pomena.
Fotografije
Vrba
Cerkev sv. Marka
Cerkev sv. Marka v Vrbi
Parkirišče v Vrbi
Pot s parkirišča proti Prešernovi rojstni hiši
Pot do kipa Franceta Prešerna
Kip Franceta Prešerna v Vrbi
Kip Franceta Prešerna (1800 - 1849)
Kip France Prešeren
Vrba na Gorenjskem
Prešernova rojstna hiša - Pri Ribičevih
Vhod v Prešernovo hiši
Spominska plošča - V tej hiši se je rodil Dr ...
Korito