Vasica Vrhpolje pri Vipavi se razprostira v slikoviti Vipavski dolini, med mogočnim Nanosom in Kovkom. Z njenim utripom sta tesno povezani tudi vasici Sanabor in Duplje, ki se nahajata v bližini Vrhpolja.
Začetki naselja segajo v 14. stoletje. V pisnih virih se omenja že leta 1398. Prvotno vaško jedro se je takrat izoblikovalo okoli stare cerkve sv. Križa. Danes se ta strnjen predel vasi imenuje Brith. Tukaj so obiskovalcu še vidne kamnite kolone in okenski okvirji, ki so značilni za primorsko arhitekturo. Skozi stoletja se je Vrhpolje širilo. V obdobju narodnega prebujenja je zlasti po zaslugi poslanca Mateja Lavrenčiča doživelo razcvet. Kraj je takrat dobil novo cerkev sv. Primoža in Felicijana, vodovod in sistem jezov na Beli. Največje krajevne znamenitosti cerkev sv. Primoža in Felicijana, cerkev sv. Križa, poslopje osnovne šole, kostanji pred cerkvijo, kapelice, Petrov pil, Teodozijev križ, obeležja znamenitim vaščanom in spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji sredi vasi. Zgrajena je bila leta 1875. S tem se je izoblikovalo novo vaško jedro, ki sovpada s križiščem cestnih in vodnih poti proti Sanaboru in Dupljam. V cerkvi je nekaj pomembnih umetniških del. Stranska oltarja, lestenec in Kristus na križu so delo Henrika Dejaka. Isti kipar je preoblikoval glavni oltar. Lesena kipa mučencev in apostolov Simona in Juda Tadeja sta delo Alojza Repiča. Vitražno okno je izdelal Marko Jerman. Ob cerkvi stoji tudi vodnjak, ki je bil obnovljen po obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Vodnjak so na trg postavili leta 1890, obnovljen pa je bil leta 1996. Obnovo je zasnoval znani arhitekt Rajko Bajc, vodnjak pa je delo kamnoseka Vojka Možine iz Sela.
V obodu vodnjaka lahko vidimo vklesan napis – Kdor veruje vame, bodo iz njegovega osrčja tekle žive vode. V spodnjem delu vodnjaka je vdelana kamnita plošča, ki ima vklesan vrhpoljski grb in letnico obnove.