V Kamniku je ena izmed večjih kulturnih znamenitosti grad Zaprice. Nahaja se na vzpetini nad mestom in v davnini sta na njegovem mestu stala že prej dva gradova. Grad Zaprice so zgradili plemiči Dienger von Apecz. V prvi polovici 16. stoletja ga je dal na novo pozidati Jurij Lamberg. Prvotni srednjeveški grad je obdal z obzidjem z dvema stolpoma in ogelnimi pomoli. V Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 lahko še vidimo renesančni videz Zapric. Na gradu so se v 16. stoletju srečevali kamniški luterani, ki pa so jim bili prepovedani luterantski obredi v mestu po letu 1574. V 17. in 18. stoletju so grad Zaprice povečali in prezidali ter mu dali baročen videz. Grad je bil po letu 1945 nacionaliziran. Danes se v njem nahaja Medobčinski muzej Kamnik, ki so ga odprli leta 1961. V njem si lahko ogledamo občasne in stalne razstave. Lapidarij - zbirka kamnitih pričevanj človekovega delovanja od antike do danes se nahaja v pritličju gradu. Pred muzejem je na travnati površini muzej na prostem - etnografski muzej, ki prikazuje kašče iz Tuhinjske doline.

Kamnik je eno izmed najstarejših in najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Nahaja se južno od Kamniško-Savinjskih Alp in je središče istoimenske občine. Zaznamujejo ga številne kulturne in naravne znamenitosti, ki privabljajo obiskovalce skozi celo leto. Stari grad stoji na Krniški gori (585 m) nad mestom. Omenja se že v 12. stoletju pod imenom Zgornji grad, ko pa so ga v 16. stoletju opustili, je začel propadati in je sedaj v ruševinah. Rodbina bavarskih grofov Andeških si je na slovenskem ozemlju pridobila obsežne posesti. V začetku 12. stoletju je imela tako v lastnini predele Gorenjske od prelaza Kozjak in Trojane pa vse do reke Kokre in Smlednika. Andeška posest je imela svoje središče v Kamniku, ki je tako postal v 13. stoletju eden izmed najbolj pomembnih krajev na Kranjskem. Leta 1202 se omenjata dva gradova, Spodnji grad, sedaj znan kot Mali grad in Zgornji grad, sedaj ruševine Starega gradu. Stari grad se uvršča med najstarejše gradove na območju Gorenjske. Pozidan je bil na predelu prazgodovinske naselbine visoko nad mestom in utrjen z obrambnim zidom. Lega na dominantni točki je omogočala lastnikom, da so imeli nadzor nad prometnimi potmi, ki so vodile iz Štajerske skozi Tuhinjsko dolino mimo Kamnika na Gorenjsko in Primorsko. V 13. stoletju je prišel grad v last koroške plemiške rodbine Ortenburžanov in kasneje Gallenbergov, ene najstarejših kranjskih plemiških rodbin. Leta 1450 je Stari grad postal deželno knežji fevd in potem so ga habsburški vojvodi dajali v najem. Leta 1511 je bil grad zelo poškodovan zaradi potresa, nato še zaradi požara. Najemnik Thurn se je zaradi tega najprej preselil v Kamnik, potem pa v naselje Križ. Razvaline Starega gradu niso dobro ohranjene. Zaradi posega v vzhodni del objekta, ko so po drugi svetovni vojni na ruševinah postavili planinsko kočo, so le na zahodnem območju platoja ohranjene razvaline nekdanjega gotskega gradu. Delno se je ohranilo tudi južno obzidje, kjer so vidni trije vhodi in strelne line. Na glavnem platoju je v osnovi ohranjen obrambni stolp, ki ima pravokotni tloris. Danes se na gradu nahaja Grajska terasa, ki privablja veliko obiskovalcev.