Kamnik

Reke in sotočja

Reke v Sloveniji spadajo k porečjema Črnega in Jadranskega morja. Z izjemo soškega povodja, rečic v Koprskem primorju (Rižana, Reka in Dragonja) in na Krasu, ki se izlivajo v Jadran, tečejo vse druge vode v Dravo ali Savo, desna pritoka Donave. Sava je z 940 kilometri najdaljša reka s porečjem, ki izvira v Sloveniji. Četrtina rečnega toka je na območju Slovenije. En krak, Sava Dolinka, izvira med Karavankami in Julijci v Zelencih med Ratečami in Podkorenom. Drugi krak izvira kot turistično zelo obiskani slap Savica, se izlije v največje stalno Bohinjsko jezero in priteče iz njega kot Sava Bohinjka. Reka Sava poganja turbine večjih hidrocentral (Mavčiče, Moste, Vrhovo, Medvode) in ohlaja jedrsko elektrarno v Krškem. Drava je znana kot najbolj vodnata reka v Sloveniji. Z vodo je bogata skozi celo leto, saj priteče iz Avstrije, kjer jo tudi v poletnem času polnijo ledeniški pritoki. Na kratkem, samo okoli 150 kilometrov dolgem slovenskem odseku njenega toka so sezidali vrsto elektrarn. Reka Mura priteče iz Avstrije in je na začetku več kot 30 kilometrov mejna reka. V nasprotju z reko Dravo in Savo je v Sloveniji ves čas nižinska reka. Ob visoki vodi premešča strugo, ustvarja meandre, drugače pa bolj leno teče k sotočju z reko Dravo. V njenih mrtvih rokavih, močvirjih in jezercih ter obrežnih gozdovih se nahaja pravo bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Smaragdna lepotica Soča izvira v samem osrčju Julijcev, v ledeniško preoblikovani dolini Trente. Reka Soča je v gornjem toku ena izmed petih naravno najbolj ohranjenih rek v Alpah. Njene vode so svetovno znane po endemični soški postrvi in modrozeleni barvi. Zgornji rečni tok je še posebej priljubljen med ljubitelji veslanja na divjih vodah in med športnimi ribiči. Vožnja po brzicah s kanuji, kajaki, splavi in čolni za rafting predstavlja edinstveno doživetje. Na osrednjem delu soškega porečja je nekaj elektrarn. Med večje reke v Sloveniji štejemo še tri savske pritoke: Ljubljanico, Krko in Savinjo. Reka Savinja je poznana predvsem po eni najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi, Logarski dolini, kjer izvira nad slapom Rinka. Ljubljanica je ponikalnica in vodnata kraška reka, ki pride večkrat na zemeljsko površje, kjer ima različna imena: Loški Obrh, Trbuhovica, Pivka, Rak, Stržen, Ljubljanica, Unica. Pred izlivom v reko Savo teče skozi Ljubljano, slovensko glavno mesto, in ji daje poseben čar, ki skozi celo leto pritegne mnoge tuje obiskovalce. Krka, ki ima kraški izvir, je rekracijski in ribolovni biser na Dolenjskem. V njenem zgornjem toku, pri naselju Žužemberk, so zaradi številnih pregrad iz lehnjaka nastali slikoviti slapovi, jezerca in brzice. Po reki Kolpi in Sotli poteka po daljšem odseku slovensko-hrvaška meja. Kolpa je znana po tem, da je v poletnem času najbolj topla slovenska reka. Na rekah Savinji, Savi, Muri, Dravi in Ljubljanici je bilo včasih razvito splavarstvo in čolnarjenje. Z zgraditvijo železnice v 19. stoletju in hidroelektrarn v 20. stoletju se je promet po rekah počas

Kamnik - Reka Kamniška Bistrica

Kamnik je manjše mesto, ki leži na severnem delu osrednje Slovenije, južno od Kamniško-Savinjskih Alp. Je središče občine Kamnik in je poznano kot eno najstarejših ter najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Staro mesto Kamnik je kulturno, upravno, turistično ter industrijsko središče pod slikovitimi južnimi obronki kamniških Alp. Kraj se je razvil na robu kotline ob izhodu Kamniške Bistrice iz ozke doline. Tukaj je tudi stičišče cest med Ljubljansko kotlino preko prelaza Kozjak v Celjsko kotlino ali pa preko prelaza Črnivec v Zgornje Savinjsko dolino ter poti, ki vodijo vzdolž obronkov Karavank in Kamniških Alp iz zahodnega dela. Reka Kamniška Bistrica je levi pritok reke Save. Izvira na nadmorski višini 623 v zatrepnem delu doline Kamniške Bistrice in je dolga okoli 32 km. Je reka z značilnim kraškim izvirom. Voda priteče na dan izpod skal, ki so porasle z mahom, potem se pa za krajši čas umiri v jezeru pri planinskem Domu v Kamniški Bistrici. V dolini Kamniške Bistrice so med znamenitostmi poleg izvira Kamniške Bistrice tudi slap Kopišnice, Mali izvirek, drugi stalni izvir Kamniške Bistrice, soteska Malega in Velikega Predaslja, pritok Kamniške Bele, dvorec Aleksandra Karađorđevića, ledeniški balvani in spominski park v majhnem gozdičku pod gorami. Reka Kamniška Bistrica je dobila ime po mestu Kamnik. Je izrazito hudouriška reka, ki je povzročila že veliko škode. V Kamniku reka sprejme levi pritok Nevljico iz Tuhinjske doline, se dotakne strmega pobočja kamniškega Starega gradu in nato nadaljuje pot mimo mesta proti jugu. Ker teče po zelo gosto poseljeni ravnini, predstavlja velik potencial za rekreacijo prebivalcev, ki prebivajo tik ob njej. Odkar je reka postala čistejša, postaja vse bolj atraktivna in zaradi tega je dobrodošlo omrežje pešpoti in kolesarskih poti ter ostalih možnosti rekreacije.