Bled z okolico

Soteske, kanjoni, korita

Soteska predstavlja globoko ozko dolino s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in večinoma tekočo vodo na dnu. Velikokrat skozi sotesko vodi tudi prometna pot, kot so železnica, cesta, pešpot. Soteska je poznana tudi pod imeni kanjon, globel, tesen, grapa, vintgar, korita in tesnica. Mnoge reke in potoki v Sloveniji tečejo skozi širše in ožje soteske in čez številne brzice. Zgornji tok reke Kolpe je v značilni soteski kanjonskega tipa, takšen je tudi odsek reke Save od Litije do Zidanega Mosta. Posebej značilne so zelo globoke in ozke, v apnenčaste sklade vrezane soteske, imenovane korita. Najbolj izrazita korita so na reki Soči in njenih pritokih (Koritnica, Mlinarica, Tolminka, Možnica, Zadlaščica), kjer dosežejo globine tudi do 70 metrov. V porečju reke Save so najbolj znana korita Radovne v Blejskem Vintgarju. Soteska Vintgar je za obiskovalce odprta že od leta 1893. Zarezana je med mogočnimi navpičnimi stenami hribov Boršta in Homa, krasi pa jo reka Radovna s tolmuni, slapovi in brzicami. Čez sotesko je po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah speljana atraktivna učna pot, ki se zaključi s 13 metrov visokim rečnim slapom Šum. Ogleda so vredne še Pokljuška soteska, korita Mostnice in Ribnice v Bohinju. Pokljuška soteska se nahaja nad dolino reke Radovne in je od Bleda oddaljena 7 kilometrov. Za obiskovalce so do najlepšega osrednjega dela speljane urejene poti. Naravne znamenitosti so Pokljuška luknja, zaokrožene in tesne ravnice, stranska soteska, ki jo v dežju oživlja 22 metrov visok slap ter veliki naravni most 24 metrov nad dnom. V Kamniških Alpah so najlepša korita Velikega in Malega Predaslja v Kamniški Bistrici. Divje soteske s slapovi so še v Karavankah (Belca, Dobršnik), na Idrijskem (Zgornja Idrijca, Pršjak, Gačnik), v okolici Ljubljane (Iška in Borovniški Pekel), Socko sotesko pri Vitanju in Dolžanovo sotesko pa zaznamujejo predvsem geološke posebnosti. Dolžanovo sotesko je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade. Zavarovana je bila kot naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja živali in rastlin v kamninah paleozoika. Soteska je slikovita zaradi Kušpegarjevih turnov, visokih kamnih stolpov, kjer je urejeno plezališče.

Priporočamo

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar se nahaja na poti iz Bleda prek Spodnjih Gorij, Podhoma in prek zaselka Vintgar do parkirišča pred sotesko. Soteska Blejski Vintgar je predvidoma odprta od konca aprila do oktobra, vendar je čas odvisen tudi od vremenskih razmer, vsak dan od 8. do 19. ure. Sotesko sta leta 1891 odkrila fotograf Benedikt Lergetporer in Jakob Žumer, gorjanski župan in kartograf. Za turistične oglede je bila soteska Blejski Vintgar odprta leta 1893. Poti so bile od takrat večkrat obnovljene. Soteska je dolga 1,6 km. Skoznjo teče čudovita zelenkasta reka Radovna s svojimi tolmuni, slapovi, brzicami in bučanjem, ki odmeva po tesni. Višina pobočja je 250 metrov. Pred kamenjem je ponekod zaščiteno z mrežami. Steza nas vodi preko lesenih mostov in t.i. Žumrovih galerij. Potrebno je imeti dobro športno obutev, saj je pot na nekaterih predelih lahko spolzka in nevarna za zdrs. Korita prečka železniška proga Jesenice - Most na Soči. Na koncu nas pričaka mogočen, okoli 15 metrov visok slap Šum, ki je eden redkih slovenskih rečnih slapov. Tukaj je tudi zajezitev za hidroelektrarno Vintgar. Okrepčate in spočijete se lahko pri vhodu v sotesko Vintgar ali pri slapu Šum. Nazaj se lahko vrnete po isti poti ali pa preko Homa do svete Katarine, kjer je zgodovinska cerkvica in čudovit razgled na Karavanke in Bled z okolico. Za sprehod in povratek s fotografiranjem in ogledovanjem boste porabili približno poldrugo uro. Soteska Vintgar je izjemno lepa ter vredna ogleda. V poletnih mesecih je prijetno hladna.

Ostalo

Pokljuška soteska

Pokljuška soteska je ena izmed najlepših sotesk v Sloveniji. Sotesko je trenutno možno obiskati na lastno odgovornost, saj povsod ležijo ostanki dreves in vej. V pomladnem času je nevarno tudi padajoče kamenje. Določeni deli so žal uničeni. Dostopna je po cesti iz Bleda, preko vasi Zgornje Gorje in Krnica ali pa tudi iz Zatrnika, kjer gre pot po pobočju nazdol. Spada v Triglavski narodni park. Dolga je 2 km in globoka 40 metrov. Vrezala jo je odtekajoča voda iz pokljuških ledenikov, katere ostanek je danes potok Ribščica, pritok Radovne. Med znamenitosti soteske spadajo naravni mostovi, Pokljuška luknja ter Stranska soteska. Pokljuška luknja je jamska dvorana z dvema vhodoma in tremi naravnimi okni. Skozi zgornji vhod nas vodi pot naprej na Staro Pokljuko. Stranska soteska je ob deževnih dnevih oživljena z 22 metrov visokim slapom. Veliki naravni most se nahaja 24 metrov nad dnom. Zaokroženim in tesnim ravnicam domačini pravijo vrtci. Skozi najožjo tesen do najlepšega vrtca in manjšega naravnega mostu je možno priti po lesenih mostovih – galerijah, ki so trenutno žal uničeni. Leseni mostovi, ki so jih že leta 1930 zgradili člani Turističnega društva Gorje, se imenujejo tudi Galerije kraljeviča Andreja. Pokljuška soteska je po dnu in stenah pokrita z raznolikim rastlinjem, kot so gozdne cvetice, gorske cvetice in praproti. Najbolj znamenita je lijakasta praprot peruša. V poletnem času nam soteska nudi prijetno ohladitev in posebno doživetje.