Muzej se nahaja v baročnem delu grajske stavbe. Popelje vas skozi zgodovino Bleda od prvih naseljencev naprej. Lahko vidite opremo gradu, ki vam prikaže bivalno kulturo v različnih obdobjih. Največji ponos muzeja je sponka v obliki pava, ki je ženski nakit iz 6 st.n.št. in so jo izkopali na Pristavi pod Blejskim gradom. Pava imenujejo tudi rajska ptica, ker krasi rajski vrt in zato simbolizira vir bogastva in življenja. V muzejskem delu Blejskega gradu imajo stalno na ogled razstavo Narodnega muzeja Slovenije. Zgodovina Blejskega kota je predstavljena v osmih sklopih, ki so jih poimenovali voda – nastanek in oblikovanje pokrajine, pokrajina – naravno okolje in človek, ogenj – človek preoblikuje pokrajino, ujeti v krogu časa, prostor in njegovi ljudje, beseda – družba v preobrazbi, homo viator / potujoči srednji vek in Bled – mondeno letovišče. Življenje ljudi je bilo takrat tesno povezano z naravnim okoljem in spremenljivi letnimi časi. Briksenški škofje so bili dolga stoletja lastniki gradu in gorenjske posesti. Prvi turisti – romarji in drugi obiskovalci so na blejski otok prišli že v srednjem veku. Privlačila jih je idilična podoba otoka s cerkvico, grad na strmi skali, jezero in zdravilni vrelci na vzhodni jezerski obali. Največji slovenski pesnik France Prešeren je Bled primerjal s podobo raja. V drugi polovici 19. stoletja je Bled postal slaven kot termalno zdravilišče. Zasluge za njegovo slavo je imel Švicar Arnold Rikli. Njegova zdravilna metoda je temeljila na dietni prehrani, bivanju v naravi ter na svetlobi zračnih, vodnih in sončnih kopelih. Začeli so graditi vile, hotele, prenavljati gostilne in posvečati vse večjo skrb ureditvi kraja. Ob koncu 19. stoletja so se na Bledu zbirali gostje iz evropskih držav in odvijalo se je pestro kulturno in družabno življenje. V drugi polovici 20. stoletja se je Bled uveljavil kot kongresno, kulturno in športno središče, ko so zgradili in posodobili turistične zmogljivosti.