Apače

Apače so večje naselje, ki se je razvilo na terasi ob ravninskem Mlinskem potoku. Okoli naselja se razprostirajo velike zaokrožene kmetijske površine. Apače so središče občine Apače in se nahajajo ob prometnici, ki povezuje nekdanji mejni prehod Trate proti Šentilju in Sladkemu vrhu. Gručasti kraj subpanonskega tipa ima izrazito nemško arhitekturo.

V pisnih virih se naselje prvič omenja v letu 1200 v lastnini menihov benediktincev v Labotski dolini. V letu 1420 se prvič omenja župnija. V času med 15. in 18. stoletjem je v teh krajih razsajala kuga, ker je vidno v mnogih kužnih znamenjih iz tega časa, ki so bila sezidana ob cesti od Apač do Cmureka. Leta 1923 je bila cerkev Marijinega vnebovzetja priključena lavantinski nadškofiji. To leto je bilo tudi izredno pomembno v zgodovini Apaške doline, saj se je začel uveljavljati slovenski jezik. Do konca druge svetovne vojne je bil uradni in splošni jezik nemščina, ker je bila velika večina prebivalcev nemškega porekla. Po koncu vojne so se Nemci odselili, novi priseljenci na to območje pa so prišli iz Notranjske, Primorske, Dolenjske in Prekmurja. V Apačah je danes Turistično informacijski center Apače, osnovna šola, Kulturni dom Apače, gasilski dom, občinska stavba, pošta, cvetličarna, bar in drugo. Znana osebnost je Anton Semlitsch (1807-1885), strokovni pisatelj in čebelarski strokovnjak.

Največja znamenitost v Apačah je cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na širokem osrednjem trgu tik ob glavni cesti. Župnijska cerkev je znana po eni najlepših gotskih kamnitih rozet na Slovenskem in po kamnitem gotskem kipu Marije z otrokom iz leta 1470. Na južni strani cerkve se je ohranil sramotilni steber. V Apačah od leta 1931 deluje tudi župnijska evangeličanska cerkev.