Radenci

Radenci so manjše naselje, ki predstavljajo središče občine Radenci. Nahajajo se severovzhodnem delu Slovenije, na križišču cest proti Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in skozi Sveti Jurij ob Ščavnici proti Ptuju.

Radenci se razprostirajo na desni strani reke Mure na radenski terasi pod obrobjem slikovitih Slovenskih goric. So znan zdraviliški kraj z eno najbolj kakovostnih in najbogatejših slatinskih območij v Sloveniji. Poznani so predvsem po svetovno znani in priljubljeni mineralni vodi, ki se imenuje Radenska. Ob reki Muri so zajeli okoli 40 mineralnih vrelcev, od katerih jih trenutno deluje okoli 20. Najbolj bogati izviri zajete slatine se nahajajo v Radencih, Petanjcih, Boračevi in Žetincih v Avstriji. Radenci imajo pestro zgodovinsko preteklost. V pisnih virih se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče so postali znani v 19. stoletju. Leta 1833 je Karl Henn odkril izvire in leta 1869 je postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se je pričela leta 1882. Razvoj celotnega kraja in s tem tudi zdravilišča je pospešila železnica Gornja Radgona – Ljutomer, ki so jo zgradili leta 1890. V času med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, obenem pa se je širila zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so nastale nove polnilnice ter hotelski, zdraviliški in rekreacijski objekti. V Radencih sedaj izkoriščajo devet izvirov slatine, ki predstavljajo osnovo zdravilišču in turizmu, ki poteka v Termah Radenci. Terme Radenci so tradicionalni organizator tekaškega in kolesarskega Maratona treh src, likovne kolonije, Festivala komorne glasbe 20. stoletja in ostalih odmevnih prireditev, ki privabijo številne obiskovalce.

Največje kulturno-zgodovinske znamenitosti v Radencih so cerkev sv. Cirila in Metoda, kapela sv. Ane, Kapelski dom, Ljubljanski dom, Marijin dom, Radgonski dom, Slatinski dom, spominsko obeležje osamosvojitvene vojne in Vrelčni paviljon.