Beltinci so upravno središče Občine Beltinci. Kraj je značilno panonsko izoblikovano naselje, ki je nastalo ob bregovih potoka Črnec in ob osi glavne ceste. Največje naselje na Dolinskem ima bogato in razgibano preteklost. V pisnih virih se prvič omenja leta 1322. Beltinci so kot zemljiška posest v 13. stoletju pripadali staroslovenski plemiški rodbini Jura, nato jo je nasledila dolnjelendavska rodbina Haholdov, ki si je ob koncu 14. stoletja privzela ime Baniči ali Banffy. Lastniki posestva so bile potem še druge rodbine, ki so naslednje: Nadasdy, Szechenyi, Ebergenyi, Csaky, Gyika, Sina, Wimpffefn in Zichy. Beltinsko posestvo je postalo ločeno in samostojno od lendavskega posestva leta 1682. Največje znamenitosti v Beltincih so grad Beltinci, cerkev sv. Ladislava z grobnico rodbine Zichy, Beltinska ali Rousova kapela in drugo. Cerkev sv. Ladislava je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov iz poznega 19. stoletja v Prekmurju. Mednarodni sloves Beltincem dajejo plesna in glasbena tradicija ter folklorni festival. Na mednarodnem folklornem festivalu prikažejo domače šege, jedi in ljudske plese. Iz Beltincev izhaja mnogo znanih osebnosti, kot so ljudski pripovednik in pesnik Jožef Baša – Miroslav, publicist, duhovnik in nabožni pisatelj Ivan Baša ter slavist in etnolog prof. dr. Vilko Novak.