Dolina Planica ali tudi Dolina pod Poncami je ledeniška dolina v severozahodnem predelu Julijskih Alp. Je v obliki črke U in je dolga okoli 7 kilometrov. Razteza se vse od naselja Rateče pa do priljubljene planinske postojanke, Doma v Tamarju.
Od doma se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. Planica je najbolj znana po smučarskih skakalnicah. V dolini se nahaja sodoben Nordijski center Planica, kjer sta poleg skakalnic posebni atrakciji vetrovnik in jeklenica z vrha letalnice, ki nudi nepozabno doživetje. Razgibano dolinsko dno Planice prekrivajo ledeniške morene in melišča, ki jih z bližnjih gora nanašajo hudourniki. V spodnjem delu doline se prepletajo z gozdnimi zaplatami senožeti, na določenih predelih so izraziti značilni grbinasti travniki, v zgornjem delu Planice pa prevladuje gozd. Planico obdajajo okoli 2300 metrov visoke gore in grebeni; stene dvatisočakov Travnika, Mojstrovke in Roba Velike dnine na eni ter skupine Ponc na drugi strani zaključuje čudoviti Jalovec (2645 m). Značilna oblika Jalovca, kot je vidna iz doline Tamar, je upodobljena na znaku Planinske zveze Slovenije. Na začetku srednjega dela Planice je ob vznožju gorske skupine Ponc vrsta planiških smučarskih skakalnic, ki jih je med prvimi načrtoval in razvil Stanko Bloudek pred letom 1941. Največja se ponaša z najdaljšim smučarskim poletom. Planiške skakalnice so tekmovalno in vadbeno središče smučarskih skakalcev ter prizorišče vsakoletnih mednarodnih tekmovanj v smučarskih poletih in skokih, ki pritegnejo mnoge obiskovalce iz Slovenije, Italije in Avstrije. Tik nad smučarskimi skakalnicami poteka meja edinega narodnega parka v Sloveniji, Triglavskega narodnega parka. Poleg ceste je po dolini speljanih več urejenih pešpoti. V zimskem času je spodnji del doline prepreden z urejenimi progami za tek na smučeh in sprehajanje. Krožna tekaška proga vodi vse do Tamarja.
Ob zaključku doline stoji stalno oskrbovan planinski Dom v Tamarju, v bližini pa kapela Marije pomagaj iz leta 1936, ki je bila prenovljena leta 2002. V bližini doma se nahaja kraški izvir Nadiže, ki se takoj za izvirom spušča v okoli deset metrov visok drseč slap.