Pot: Planica-Tamar

Planica je dolga značilna ledeniška dolina, ki se razprostira v severnem delu slovenskih Julijskih Alp. Blizu Rateč se odcepi od Doline. Na vzhodu se nad njo dvigajo Cipernik in Mojstrovki, na zahodu pa jo omejuje greben Ponc.

Pot Planica – Tamar je zelo slikovita in zanimiva ter zaradi tega skozi celo leto privablja številne obiskovalce. Zgornji del Planice prehaja v Tamar oziroma Zelje, ki je eden najlepših zatrepov v slovenskih Alpah. Na koncu se Tamarja se v svoji markantni obliki vzpenja Jalovec. Izpod njega se je v pleistocenu v Planico spuščal ledenik, ki je preoblikoval srednji in zgornji del doline. Morena, ki jo je odložil ledenik, prekriva osrednje dolinsko dno. Sega od juga planiške doline v njen severni predel. Geomorfološki procesi so v geološki preteklosti oblikovali strma skalna pobočja, vršaje in melišča. Planica ima gorsko podnebje z dolgo, snežno in hladno zimo. Zaprtost proti južnemu delu pogojuje še ostrejše podnebne pogoje. Prevladujoča dolinska gozdna združba je alpski smrekov in bukov gozd. Od lesenih vrst sta pogosta tudi macesen in ruševje. Negozdne združbe predstavlja vegetacija melišč in skalnih razpok, ki se ponekje spusti čisto do dna doline.

Ob Poti po dolini so predstavljene značilnosti tega čudovitega območja. Ena od njih so ledeniški balvani, ki so lahko tudi kot hiša veliki skalni bloki, ki pogosto ležijo na dnu alpskih dolin. Balvan je na današnje mesto odložil ledenik. Pri skalnih podorih se veliki skalni bloki zaradi udarjanja ob steno in tla hitro razletijo na manjše kose in so navadno blizu žarišča podora npr. tik pod steno. Ledeniški balvani so po velikosti praviloma večji, zaradi potovanja na ledeniku pogosto tudi dodatno zbrušeni in ležijo daleč stran od sten, sredi doline. Po umiku ledenikov z območja Julijskih Alp so v dolinah praviloma ostala različno velika ledeniška jezera. Na dnu jezer se je odlagal drobnozrnat, svetlo in temno siv material, ki mu pravimo jezerska kreda. Jezerska kreda ima značilnost gline, ob stiku z vodo postane gnetljiva, ob odsotnosti pa zelo krhka in razpade na kose.

Ne prepušča vode, zato ob večjih padavinah nad jezersko kredo pogosto opazujemo majhne, kratkotrajne ojezeritve. V Planici je tako pod gruščem na večih mestih skrita jezerska kreda, ki so jo včasih izkoriščali, podobno kot v dolini Vrat, v Radovni in Soški dolini.