Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se ...

Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na nje...

Radovljica - Staro mestno jedro

Pri vstopu v staro jedro nas pričaka poznosrednjeveški obrambni jarek, ki je bil v zadnjih letih obnovljen. Na osrednjem mestnem trgu se na vsaki strani nahajajo lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne meščanske stavbe. Pomembne so naslednje: rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj, Vidičeva hiša iz leta 1634, Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna, graščina, cerkev sv. Petra, župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju, Malijeva hiša, Šivčeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin in srednjeve...

Begunje na Gorenjskem - Cerkev sv. Urha

Cerkev svetega Urha se nahaja v starem mestnem jedru Begunj, nasproti Begunjske graščine. Župnijska cerkev je bila zgrajena konec 14. stoletja ali v začetku 15. stoletja. Prvotno je spadala med lastnino blejskega gospostva briksenških škofov. Med podružnicami radovljiške župnije se omenja leta 1468. Cerkev je bila v baročnem slogu obnovljena leta 1740. Takrat so cerkev in župnišče prekrili z opeko iz zapuščenega gradu Kamen v dolini Drage. Leta 1856 so cerkvi svetega Urha dozidali zakristiji na južni in severni strani. Iz graščine Katzenstein so do leta 1877 naredili poseben mostovž na kor, ki je gospos...

Radovljica - Lectar (gostilna, penzion, muzej)

Gostilna, penzion in muzej Lectar se nahaja v starem mestem jedru Radovljice. Hiša je stara več kot 500 let in v njej že 180 let deluje znana gostilna Lectar. Gostilna je bila odprta leta 1822 v prostorih pekarne in svečarne, ki je bila znana predvsem po peki lectovih src, po katerih je nato tudi dobila ime in zaščitni znak. V okviru gostilne Lectar so gostom na voljo tradicionalne domače jedi (ajdovi žganci, pečenica, kislo zelje, štruklji, orehova potica itd.), in pester izbor priznanih vin. Penzion Lectar nudi devet dvoposteljnih sob, ki imajo zanimiva imena: Čevljar, Lectar, Nogavičar, Strojar, Urar...

Kropa

Kropa je manjša vas, ki je nastala in se razvijala zgolj zaradi železa, ognja in vode. Ob hudourniškem potoku, v ozki grapi pod planoto Jelovica je v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg zraslo železarsko naselje. Najstarejši arheološki ostanki na tem ozemlju sicer datirajo v antično dobo, vendar do sedaj še ne dokazujejo stalne naselitve. V 13. in 14. stoletju so Ortenburžani načrtno spodbujali rudarstvo, gradnjo talilnic železa in kolonizacijo. Vrhunec razvoja je Kropa doživela v 18 in drugi polovici 19 stoletja. Kroparski žeblji so bili znani in cenjeni na celotnem prostoru Sred...

Radovljica - Graščina

Baročna graščina se nahaja na Linhartovem trgu v starem mestnem jedru Radovljice. Zasnova nekdanje srednjeveške utrdbe sega v 14. stoletje, ko sta bili graščina in ozemlje mesta v posesti koroške plemiške rodbine Ortenburg. Po letu 1418 je prešla v roke celjskih grofov in nato v letu 1458 pod Habsburžane, ki je bila ena največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi. V drugi polovici 16. stoletja je bila pod upraviteljstvom protestantskega grofa Dietrichsteina prvič prezidana in razširjena. Največji gradbeni posegi in širitve pa so sledile pod grofi Thurn-Valsassina, ki so graščino razširili še ...