Ljubljanska, stranska vrata je zasnoval Franci Petrič, izdelal kipar Mirsad Begić, ulil pa Borut Kamšek. Vrata pripovedujejo zanimivo zgodovino ljubljanske (nad)škofije v 20. stoletju, ker predstavljajo ljubljanske škofe v tem obdobju.
Vsi škofje s svojimi pastirskimi palicami črpajo moč iz trpečega Kristusa, ki leži mrtev ob njihovem vznožju. Ptica nesmrtnosti, feniks, ki je v levem kotu nad njim, pa pripoveduje o njegovem vstajenju. Škofje niso razporejeni v kronološkem redu. Najbližji Kristusu je škof Stanislav Lenič, ki je bil v času komunizma obsojen in zaprt ter je dve leti preživel v samici. Najvišje med škofi je Anton Jeglič, ki je začrtal kulturno, duhovno in politično življenje v škofiji in slovenskemu narodu. Ustanovil je Škofove zavode in podpisal Majniško deklaracijo. Ob njem je Anton Vovk, pranečak pesnika Franceta Prešerna, ki je postal prvi ljubljanski nadškof v 20. stoletju. Ob njem je Gregorij Rožman, ki je vodil škofijo v času druge svetovne vojne, ko je na predelu Slovenije potekala tudi državljanska vojna. Po končani vojni je odšel z begunci v tujino, pokopan je bil v Ameriki, sedaj pa je bil prenešen v stolnico. Naslednji je nadškof Jožef Pogačnik, ki je skrbel za izvajanje določil Drugega vatikanskega koncila v Cerkvi na Slovenskem. Poleg njega je škof Alojzij Šuštar, ki je ključno pripomogel k demokratizaciji Slovenije in na podlagi svetovnih vezi olajšal njeno državno priznanje. Pod Kristusom se nakazujejo arheološki ostanki Emone, prve krščanske skupnosti na predelu Ljubljane. Ob Kristusu stoji vrč za vodo, ki predstavlja simbol očiščevanja za vsakogar, ki pride v svetišče. Pod škofi in nad Kristusom so stilirizirane lobanje, ki so simbol človeške minljivosti. Nad škofi je v reliefu upodobljena Marija Pomagaj z Brezij, ki predstavlja Kraljico Slovencev.
Desno od nje je zgradba, ki se še zida in predstavlja Cerkev na Slovenskem, ki se pripravlja na tretje tisočletje. Ob njej je kipar nakazal vstajenje kot najbolj pomemben smisel verovanja. V luneti nad portalnim okvirom je viden kasneje nameščeni relief Svete Trojice, ki je prav tako delo Begića.