Negova je manjše naselje z gručastim jedrom, ki leži na obrobju gričevnatih Slovenskih goric. Nahaja se na terasi na zahodnem območju od glavnega dela Ščavniške doline. Negova je bila poseljena že v času mlajše kamene dobe in v bronasti dobi. V pisnih virih se naselje prvič omenja leta 1106 pod imenom Negoinzelo, v letu 1265 pa kot Negowe. Območje Negove ima bogato naravno in kulturno dediščino. Najpomembnejše znamenitosti so: grad Negova, cerkev svete Marije, sakralna znamenja, kužna znamenja, pranger oziroma sramotilni kamen in ostalo. Med naravno dediščino se uvrščajo Negovsko jezero, ribniki, ki so ostanki jezer in so včasih obdajali kraj iz obrambnega vidika ter mnogi slatinski vrelci v Ščavniški dolini.
Romarska župnijska cerkev Marijinega rojstva se nahaja v središču Negove. Nekdaj je bila pod okriljem bližnjega gradu Negova. Prvotno gotsko cerkev je dala leta 1556 zgraditi grofica Katarina Trauttmannsdorf. Ko je cerkev postala premajhna, jo je takratni župnik Andrej Nudl povečal. Današnja cerkev je bila sezidana med letoma 1699 in 1710, o čemer priča letnica 1710, ki je vidna na vhodnem portalu. V letu 1850 so cerkvi sv. Marije prizidali še Križevo kapelo. Za gradnjo so uporabili material iz nekdanjega pokopališkega obzidja.
Notranjost cerkve sta v letu 1927 poslikala Franc Gornik in Alojzij Mauk. Glavni oltar v cerkvi je posvečen Mariji Devici in je iz leta 1712, stranska oltarja pa sta iz postbaročnega obdobja. Vsi oltarji so bili predelani ter opremljeni s tirolskimi kipi iz leta 1888. Oltar v kapeli izvira iz sredine 19. stoletja. Orgle izvirajo iz leta 1760 in so baročnega stila z rokokojsko ornamentiko, dopolnjene pa so bile v letu 1893. Župnišče ob cerkvi Marijinega rojstva je iz leta 1763. Pred cerkvijo stoji na baročnem postavku kamniti kip Karla Boromejskega, ob poti med cerkvijo in gradom Negova pa se nahaja kamniti kip Janeza Nepomuka, ki izvira iz prve polovice 18. stoletja.