Radovljica - Staro mestno jedro

Pri vstopu v staro jedro nas pričaka poznosrednjeveški obrambni jarek, ki je bil v zadnjih letih obnovljen. Na osrednjem mestnem trgu se na vsaki strani nahajajo lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne meščanske stavbe. Pomembne so naslednje: rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj, Vidičeva hiša iz leta 1634, Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna, graščina, cerkev sv. Petra, župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju, Malijeva hiša, Šivčeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin in srednjeve...

Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na nje...

Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se ...

Kropa - Kovaški muzej

Kropa je manjše razpotegnjeno naselje, ki se nahaja ob potoku Kroparica pod pobočjem gričevnate Jelovice. Kropa je znana predvsem po svoji večstoletni fužinarski in kovaški tradiciji. Kovaški muzej se nahaja v Klinarjevi hiši na Placu, ki je osrednji del starega trškega jedra Krope. Klinarjeva hiša iz konca 18. stoletja je primer ene izmed bolj bogatih in mogočnih fužinarskih hiš. Zunanji del hiše zaznamujejo kamnoseški detalji in kovani dodatki, notranjost hiše pa je razdeljena na stanovanjski del fužinarskega posestnika in prostore njegovih delavcev. Kovaški muzej Kropa je bil kot prvi tehniški muzej ...

Fuxova brv (Fuksova brv)

Fuxova brv čez reko Savo je del Naravoslovne učne poti Pusti grad, lahko pa si jo samo ogledamo in se sprehodimo čeznjo. Brv naj bi ostajala že davnega leta 1865. Pot preko brvi je predstavljala najkrajšo peš povezavo med Radovljico in Kamno Gorico. Brv so neprestano ogrožale visoke vode reke Save in jo s svojimi naplavinami večkrat uničile, vendar so jo domačini redno obnavljali. Kamna Gorica je pred 2. svetovno vojno dobila svoje letovišče in tako poleg Bleda postala priljubljen letoviški kraj na Gorenjskem. Letoviščarji so v glavnem prihajali z vlakom iz Ljubljane na železniško postajo v Radovljico. ...

Brezje

Brezje na Gorenjskem so znane kot romarski kraj slovenskih kristjanov. Obiskane so čez vse leto, glavni romarski shod pa je na praznik Marije Pomagaj 24. maja. Brezje so postavljene v izredno lepoto slovenske zemlje, saj leže na gorenjski ravnini pod bogatimi gozdovi Karavank, Jelovice in Pokljuke ter mogočnim Triglavom. Brezje so prvič omenjene v 11. stoletju, vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, ki je spadala v župnijo Mošnje. V baziliki sv. Vida danes častijo milostno podobo Matere Božje, ki jo je naslikal Leopold Layer leta 1814 in jo ljudstvo imenuje »Marija Pomagaj«. Leta 1...

Radovljica - Čebelarski muzej

Čebelarski muzej se nahaja v starem mestnem jedru Radovoljice. Čebelarski muzej je v prvem nadstropju baročne graščine. Muzej predstavlja bogato tradicijo čebelarstva v Sloveniji, ki je pomenilo pomembno kmetijsko panogo v 18. in 19. stoletju. Najbolj znani čebelar z radovljiške ravnine je bil Anton Janša, ki je bil učitelj čebelarstva na dvoru Marije Terezije. Čebelarski muzej je razdeljen na likovni in tehnični del. V likovnem delu si lahko ogledamo znane poslikane panjske končnice, ki so izjemen primer ljudske umetnosti. Tehniški del muzeja predstavlja čebelarsko orodje, najbolj tipična čebelja biv...