Kamp Šobec

Kamp Šobec spada med največje slovenske kampe. Uvršča se v najvišjo kategorijo petih zvezdic in ima modro zastavo, ki je simbol visokega ekološkega standarda in dobre sanitarne urejenosti plaže. Odprt je od Velike noči do 30. septembra. Nahaja se v bližini avtoceste Jesenice - Ljubljana, tri kilometre pred čudovitim Bledom in približno dvajset kilometrov od karavanškega predora. Priporočajo ga kamping klubi in evropski avto moto. Kamp Šobec leži v borovem gozdu med reko Savo Dolinko in majhnim jezerom, ki se imenuje Šobčev bajer in je umetnega izvora. Pred kampom se nahaja Mokrišče Šobec. Kamp Šobec se ...

Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Cerkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi navzven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na nje...

Radovljica - Staro mestno jedro

Pri vstopu v staro jedro nas pričaka poznosrednjeveški obrambni jarek, ki je bil v zadnjih letih obnovljen. Na osrednjem mestnem trgu se na vsaki strani nahajajo lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne meščanske stavbe. Pomembne so naslednje: rojstna hiša Antona Tomaža Linharta, ogled je mogoč le od zunaj, Vidičeva hiša iz leta 1634, Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna, graščina, cerkev sv. Petra, župnišče z renesančnimi in baročnimi freskami na pročelju, Malijeva hiša, Šivčeva hiša, spomenik Josipini Hočevarjevi, ki ga je leta 1908 izklesal domačin Josip Pavlin in srednjeve...

Pusti grad

Pusti grad se nahaja na razgledni vzpetini v Lipniški dolini. Grad je poznan tudi pod imenoma Lipniški grad in grad Waldenberg. Od zadnjih hiš v naselju Zgornja Lipnica je oddaljen le okoli sto metrov. Do ruševin nekdaj mogočnega gradu se lahko povzpnemo peš iz Zgornje Lipnice, Lancovega ali Kamne Gorice, iz Radovljice pa nas do njega pripelje Naravoslovna učna pot Pusti grad. Prvi pisni zapisi o gradu izhajajo iz prve polovice 13. stoletja. Nastanek gradu je tesno povezan s plemiško rodbino Ortenburžanov, ki so bili najmogočnejša rodbina na Koroškem in Kranjskem. Leta 1256 je Lipniško posestvo pripadlo...

Begunje na Gorenjskem - Cerkev sv. Urha

Cerkev svetega Urha se nahaja v starem mestnem jedru Begunj, nasproti Begunjske graščine. Župnijska cerkev je bila zgrajena konec 14. stoletja ali v začetku 15. stoletja. Prvotno je spadala med lastnino blejskega gospostva briksenških škofov. Med podružnicami radovljiške župnije se omenja leta 1468. Cerkev je bila v baročnem slogu obnovljena leta 1740. Takrat so cerkev in župnišče prekrili z opeko iz zapuščenega gradu Kamen v dolini Drage. Leta 1856 so cerkvi svetega Urha dozidali zakristiji na južni in severni strani. Iz graščine Katzenstein so do leta 1877 naredili poseben mostovž na kor, ki je gospos...

Slap Peračica

Brezje so manjša vasica na Gorenjskem, ki leži na robu Brezjanskega polja. Največja krajevna znamenitost je bazilika Marije Pomagaj. Brezje so poznane kot eden najbolj obiskanih romarskih krajev v Sloveniji. Kraj spada v Občino Radovljica in leži tik ob avtocesti Ljubljana – Jesenice. Slap Peračica se nahaja severno od Brezij. Je edini slap v andezitnem tufu v Sloveniji in zaradi tega predstavlja največjo naravno vrednoto ob Brezjanski poti miru. Slap Peračica ima le pet metrov višine, zaznamuje ga značilna zelena barva skladov, čez katere teče. Pod slapom se razprostira manjše jezerce, ob slapu pa st...

Kropa

Kropa je manjša vas, ki je nastala in se razvijala zgolj zaradi železa, ognja in vode. Ob hudourniškem potoku, v ozki grapi pod planoto Jelovica je v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg zraslo železarsko naselje. Najstarejši arheološki ostanki na tem ozemlju sicer datirajo v antično dobo, vendar do sedaj še ne dokazujejo stalne naselitve. V 13. in 14. stoletju so Ortenburžani načrtno spodbujali rudarstvo, gradnjo talilnic železa in kolonizacijo. Vrhunec razvoja je Kropa doživela v 18 in drugi polovici 19 stoletja. Kroparski žeblji so bili znani in cenjeni na celotnem prostoru Sred...