Mesto Radovljica ima staro mestno jedro na pomolu, novi deli mesta pa so se razvili na ravnici na dveh straneh griča Obla gorica. Pod naplavinsko teraso, na kateri je Radovljica, je slikovito sotočje Save Dolinke in Bohinjke. V pisnih virih se kraj prvič omenja v 11. stoletju, mestne pravice pa naj bi Radovljica dobila konec 15. stoletja.
Staro mestno jedro je znano po tem, da ima eno izmed najbolj ohranjenih srednjeveških struktur v Sloveniji. Nekdanja zasnova z obrtniško-trgovskimi na eni strani in upravnimi stavbami na drugi strani trga je v tlorisu Radovljice vidna še danes. Mesto je poznano tudi po tem, da ima edini ohranjeni mestni jarek v Sloveniji, ki se nahaja na zahodnem delu starega mestnega dela.
Največje znamenitosti v starem mestnem jedru so rojstna hiša dramatika in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta, Šivčeva hiša s fresko Usmiljenega samaritana iz 16. stoletja, Malijeva hiša s sramotilno klopjo, Vidičev dvorec z renesančno poslikavo, Lectarjeva hiša z lectarijo in gostilno, Magušarjeva hiša z lončarsko delavnico in gotskim arkadnim dvoriščem, mogočna Radovljiška graščina, cerkev sv. Petra, župnijski dvorec, gotska taverna, kapela sv. Edith Stein in še mnogo drugega.
Cerkev sv. Petra je značilen primer meščanske gotske dvoranske cerkve. Ob njej se nahaja župnijski dvorec, ki ima lepo ohranjeno arkadno dvorišče iz 16. stoletja. Na severni strani dvorca se nahaja gotska taverna, kjer je na ogled razstava vinorelov. Okoli cerkve sv. Petra je najstarejši del obzidja, kjer so tudi ostanki nekdanjih obrambnih stolpov. Pod Zakristijskim stolpom je bil v času druge svetovne vojne nemški bunker, ki je danes preurejen v kapelo sv. Edith Stein.