Škofja Loka leži sredi Sorškega polja in je najbolj poznana po tem, da ima najlepše ohranjeno staro srednjeveško mestno jedro, ki ga tvorita spodnji in zgornji trg, nad katerima se dviguje mogočni Škofjeloški grad.
Ostri greben gore Lubnik se v strmem zahodnem pobočju spusti okoli 700 metrov globoko do doline Selške Sore ali Selščice, na jugu pa nekoliko položneje k Poljanski Sori ali Poljanščici. Na vzhodu se spusti do zaobljenih gričev in prek terase pod njimi k sotočju obeh Sor. Na prodišču in na terasi nad njim stoji staro mestno jedro Škofje Loke. Selška Sora je levi povirni pritok Sore. Reka izvira kot majhen studenec nad vasjo Zgornja Sorica tik pod cesto proti razloženemu naselju Petrovo Brdo. Je glavni vodotok v severnem predelu Škofjeloškega hribovja. Je ribolovna reka, v njej živijo lipan, potočna postrv, navadna mrena, klen in umetno vnešena šarenka. V preteklosti je reka predstavljala pomemben vir vodne energije. Selška Sora je izrazit hudournik, ki velikokrat poplavlja najnižje predele poplavne ravnice, občasno pa povzroča tudi ogromno škodo. Poljanska Sora je desni povirni pritok Sore, ki izvira kot potoček v severnem območju Rovtarskega hribovja. Je glavni vodotok v južnem predelu Škofjeloškega hribovja. Reka je dobila ime po naselju Poljane nad Škofjo Loko. Prav tako kot Selška Sora je tudi Poljanščica izrazit hudournik. Celotna reka od izvira in do sotočja s Selško Soro spada v varstveno območje Natura 2000.
Reka ima čisto vodo in dobro ohranjene vodne habitate ter je tudi ribolovna reka. Sotočje rek je priljubljeno sprehajališče za domačine in druge obiskovalce. V bližini sotočja se čez Selško Soro nahaja most za pešce.