Škofja Loka je čudovito srednjeveško mesto na Gorenjskem. Okolica mesta nudi obiskovalcu obilo naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Zgornji stolp na Kranclju se nahaja na hribu Krancelj, ki leži na 500 m nadmorske višine, tik nad Škofjeloškim gradom. Zgrajen je bil konec 12. stoletja. Do srede 14. stoletja ga je upravljal isti gradiščan kot Stari grad pod Lubnikom. V 13. stoletju so bili gradiščani Loški vitezi. Ima obliko stolpaste utrdbe, ki je značilna za srednjeevropsko zgodnjo fevdalno dobo. Stolp kvadratnega tlorisa je imel več nadstropij in je segal do višine 30 metrov. Njegovi zidovi so bil debeli kar 2,5 metra. Obdan je bil z obrambnim jarkom, ki je bil globok pet metrov, nasipom in obzidjem. Imel je predvsem obrambno vlogo. Verjetno je varoval vhod iz Poljanske doline. Po potresu leta 1511 je bil stolp opuščen. Njegov gradbeni material so uporabili za obnovo Loškega gradu. Od tedaj je le še ruševina, vidijo se temelji z ostanki vodnjaka in peči. Ob izkopavanjih leta 1950 so našli veliko najdb, predvsem sta zanimiva bronasti svečnik v obliki paža in bronast prstan z napisi imen Svetih treh kraljev. Maketo stolpa in obe najdbi lahko vidimo v Loškem muzeju. Nad Škofjeloškim gradom v smeri Lubnika poteka tudi Loška učna pot. Speljana je krožno na poti proti Lubniku. Tu so tudi trim steze, ki jih žal že najeda zob časa. Sprehajalci lahko na njej spoznajo lesne gobe, drevesne vrste, kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti. Na travnikih za gradom se pojavljajo značilni kraški pojavi kot so kraške jame in brezna (Gipsova jama, Migutovo brezno, Marijino brezno z jamsko fauno), vrtače (Medvedova dolina). Marijino brezno je jama, sestavljena iz več votlin, ki segajo 275 metrov globoko pod zemljo. Odpira se zahodno od Škofjeloškega gradu. Razvila se je v oligocenskih glinah in konglomeratih in je najdaljša jama v takih kamninah. Jama je labirint na določenih mestih zelo ozkih rovov. Največji prostor je Velika prodorna dvorana, ki se izteče v nizek in ozek vodni rov, kjer se zbirajo vode iz jame. Dvorana je dolga 130 metrov, široka do 30 metrov in visoka 13 metrov. Podnevi v njej prebiva velika kolonija netopirjev. Obisk jame Marijino brezno je možen le po vnaprejšnjem dogovoru z jamarji. Stari grad se nahaja na poti do vrha Lubnika. Videli boste kažipot, ki označuje pravo smer. Ko iz gozda pridete zopet na cesto za Lubnik pridete do prevala Kobila. Tu je potrebno takoj zaviti desno v gozd. Do Starega gradu je približno 15 minut hoje. Od gradu so ostale le še razvaline, ki se nahajajo na hribu. Prvotna stavba je bila najstarejša srednjeveška utrdba na loškem ozemlju. Prvič se omenja okoli leta 1202. Imenovali so jo Wildenlack ali Divja Loka. V njem je v 13. stoletju domoval rod loških vitezov, ki so bili izredno močni in so zaradi tega predstavljali tudi nevarnost za Loško gospostvo.