Stari trg pri Ložu je manjše naselje, ki predstavlja središče občine Loška dolina. Občina je bila ustanovljena leta 1994 in obsega okoli 170 m2. Največje zanimivosti Loške doline so grad Snežnik, Babno polje, Loški grad, gora Snežnik, Križna jama in drugo.
Loška dolina je iz vseh strani zaprta kraška globel z dokaj ravnim, deloma poplavnim območjem, ki ga obdajajo kraške planote od Blok do Racne gore na severnem in vzhodnem delu do Snežnika (1796 m) ter Javornikov na zahodu in jugu. Dolina se po vseh naravnih značilnosti uvršča med značilna kraška polja, vendar se po obliki, legi ter vodnih razmerah, pa tudi gospodarski rabi območja precej razlikuje od sosednjih kraških polj v porečju reke Ljubljanice. Stari trg pri Ložu se kot trg omenja že leta 1237. Trgovanje je bilo po letu 1341 od tod prenešeno v sosednje naselje Lož, s katerim si tudi danes deli industrijske funkcije Loške doline. Lož je bil iz strateških razlogov v ozki dolini, medtem ko je imel Stari trg zaradi svoje prostorne lege več možnosti za razvoj. V obrti in trgovini sta naselja stalno tekmovala med seboj. V času po drugi svetovni vojni se je v Starem trgu začela razvijati kovinska industrija. V samem središču Starega trga se nahaja farna cerkev sv. Jurija, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1221. Prvotna romanska cerkev je bila velikokrat prezidana, nov prezbiterij je dobila leta 1643. Na podstrešju so ohranjene freske iz začetka 16. stoletja. Nad Ložem pri Starem trgu se na vrhu gore Grad nahajajo razvaline srednjeveškega gradu, ki se imenuje Pusti grad in je razpadel že za časa Valvasorja. Z gradom je bil tesno povezan kraj pod njim. Kot Lož se prvič omenja leta 1237. Naselje so v 15. stoletju zaznamovali turški napadi, zato ga je cesar Friderik III. leta 1477 povzdignil v mesto.
Dobil je svoj pečat in grb ter se obdal z mogočnim obzidjem. Postal je deželno knežje mesto, razvil obrt in trgovino, čevljarski in usnjarski ceh sta tekmovala na tržnih sejmih in s prodajo različnih izdelkov v tujino.