Rakov Škocjan

Rakov Škocjan se nahaja med Planinskim in Cerkniškim poljem. O Škocjanu prvi pisni viri izvirajo iz 15. stoletja. Ime je dobil po cerkvici sv. Kancijana. V Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 pa zasledimo prvi znani opis Rakove doline. Po prvi svetovni vojni, ko je ozemlje spadalo še pod Italijo, so zgradili kasarno in krožno cesto ter naredili jamske načrte. Po Rakovem Škocjanu teče reka ponikalnica Rak, ki je predhodnica reke Ljubljanice. Je kraška dolina, ki je nastala tako, da se je porušil strop podzemeljskega rova. Od nekdanjega oboka sta ostala le še Veliki in Mali naravni most.

Rakov Škocjan je dolg 6 km in je naravni biser Notranjske regije. Od leta 1949 je zavarovan tudi kot krajinski park. Po dolini vodi označena krožna naravoslovna pot, kjer se vidijo vse najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti. Dolina ima svoj logični začetek na pritočni, vzhodni strani z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak iz Zelških jam. Tam se tudi prične naravoslovna učna pot. Po ogledu udornic vodi ob desnem bregu potoka, nasproti hotela pa ga prečka po brvi in nadaljuje po levi strani struge do Velikega naravnega mostu in ponornega dela Tkalca jame.

Nato se pot povzpne še na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice sv. Kancijana, kjer se pot konča. Dolga je 3 km.