Dolina Tamar je ledeniška dolina, ki se razprostira na skrajnem severozahodnem delu Slovenije. Najbolj vidno mesto nad dolino ima gora Jalovec (2645 m), ki je šesti najvišji vrh v Sloveniji. Tamar predstavlja nadaljevanje svetovno znane doline Planica.
Kapela Marije Pomagaj v Tamarju je bila zgrajena leta 1936. Pobudnik in graditelj je bil tedanji rateški župnik Josip Lavtižar, sicer kranjskogorski rojak. V Kroniko je zapisal: »Število obiskovalcev Planice, obkrožene z vencem Julijskih Alp, iz leta v leto narašča. Da si ohranimo katoliški in slovenski značaj, potrebujemo v Tamarju tudi zunanje znamenje. To bo lepa in dosti prostorna Marijina kapela ob vznožju mogočnega Jalovca. Načrte zanjo je naredil arhitekt Skubic iz Ljubljane, blagoslovil pa jo je 23. avgusta 1936 škof dr. Gregorij Rožman. Leta 2002 je bila kapela v celoti prenovljena po zamisli umetnika p. Marka Rupnika. V prenovo celote spada strop, še posebej s svojo simboliko krogov. Prvi krog z rdečo božansko barvo spominja na Boga, kroga v sredi kapele predstavljata v zeleni barvi stvarstvo in v modri barvi človeštvo, trije krogi nad oltarjem v oranžni barvi in v zlatu pomenijo Božjo vsemogočnost in svetost. Oltar v obliki kocke predstavlja Božjo popolnost, urez v prednjo stranico kocke, okrašen z rdečo in zlato barvo predstavljata Kristusovo rano po kateri priteka Božja milost. Vrhunec prenove predstavljajo mogočni mozaiki p. Marka in njegove ekipe centra Aletti iz Rima. V kapeli mozaik predstavlja melišče na eni in steno na drugi strani, kamor je vpeta Marija Pomagaj obdana s slikovitim plaščem. V lopi kapele na prednji steni sta upodobljena lika dveh angelov. Angel na desni je ves v gibanju, čez ramo ima plezalno vrv, v roki drži žezlo z znamenjem Svete Trojice. Simbolika nam govori: Bog nam v svoji ljubezni vedno in povsod, v vsaki priložnosti, tudi v nevarnosti pošilja na pot angela varuha. Podoba angela na levi strani pa kaže lik, ki stoji trdno na mestu.
Angel ima v eni roki rožo mogoto, ki predstavlja Božjo neminljivost in večnost, v drugi roki drži svet, znamenje, da Bog ljubi vsakega človeka, tudi tistega, ki je morda padel v prepad, in ga v svoji ljubezni vodi k sebi v svojo večnost.