Vršič je najvišji cestni prelaz v Sloveniji ter na območju Vzhodnih Julijskih Alp. Gorski preval je naravna povezava med savsko in soško dolino, ki so jo že včasih uporabljali prebivalci obeh slikovitih dolin. Na Vršič vodi tlakovana in asfaltna cesta iz Kranjske Gore, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili vojni ujetniki, predvsem Rusi in je zaradi tega dobila tudi ime Ruska cesta. Na njihove žrtve spominja znamenita Ruska kapelica, ki je urejena v pravoslavnem slogu.
Na Vršiču se je možno okrepčati in odpočiti v naslednjih planinskih kočah, ki so Tičarjev dom, Poštarska koča, Erjavčeva koča in Koča na Gozdu. Vršič je izhodišče za planinske ture na vrhove Velika in Mala Mojstrovka, Prisojnik, Planja, Šitna glava, Razor, Sovna glava, Slemenova špica, Suhi vrh ali pa za krajše sprehode po okolici.
Od Poštarskega doma na Vršiču (1688 m) vodi do samega vrha Vršiča (1737) nezahtevna in lepo vidna stezica, ki postopoma preide v pas rušja. Tukaj se začne bolj strmo vzpenjati in nas po nekaj minutah vzpona čez pobočje, ki je na določenih predelih poraslo z rušjem, pripelje na vrh Vršiča. Na vrhu nas pričaka vpisna skrinjica in čudoviti razgledi na Špik, Frdamane police, Škrlatico, Visoko Martuljško Ponco, Prisojnik oziroma Prisank, Ajdovsko deklico, greben Špičja, Bavški Grintavec, Trentski Pelc, Malo Mojstrovko, greben Robičja in Šitno glavo.