Vršič - Vršiška cesta (Ruska cesta)

Čez Vršič je nekdaj potekala pot, po kateri so Trentarji hodili v Kranjsko Goro in Beljak nakupovat, na sejem, celo k zdravniku, prebivalci Zgornjesavske doline pa so imeli na trentarski strani paške planine. Trentarji so prelazu rekli Kranjski vrh, uradno pa se je imenoval Mojstrovka. To ime so uporabljali tudi v prvi svetovni vojni.

Zaradi spravila in prevoza lesa so pot leta 1909 začeli postopno širiti, z vstopom Italije v vojno in odprtjem soške fronte pa so se lotili gradnje ceste. Gradilo jo je več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov. Zaradi nevarnosti plazov so delali pod zaščito posebnih protilavinskih streh, ki pa strahovitih plazov spomladi 1916 vseeno niso vzdržali. Ob nesreči je plaz po nekaterih podatkih pokopal več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražnikov. Cesto so dokončali v začetku oktobra 1917.

Ob cesti na kranjskogorski strani so leta 1916 v spomin na trpljenje in številne umrle tovariše ujetniki postavili Rusko kapelico, ki je bila v letih od 2005 do 2006 temeljito obnovljena. Vlada Republike Slovenije je junija 2006, ob 90-letnici postavitve kapelice, kranjskogorski del ceste (od hotela Erika do prelaza) preimenovala v Rusko cesto.

Visokogorska cesta od Kranjske Gore (810 m) čez Vršič (1611 m) do Loga v Trenti (620 m) je dolga 24 kilometrov in ima 50 serpentin, 24 na kranjskogorski strani in 26 na trentarski strani. Odprta je povprečno sedem mesecev na leto, pozimi pa je večkrat zaprta za ves promet.