Trenta je slikovita ledeniška dolina, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah. Je najvišji predel Soške doline. Ledeniki, najbolj pa hitro vrezovanje reke Soče, so izoblikovali dolino v obliki črke v. Tik nad Trento stoji spomenik Juliusu Kugyju (1858 – 1944), ki je bil prvi, ki je sistematično prehodil in popisal Julijske Alpe.
Na številne vrhove je prišel prvi ravno po zaslugi Trentarjev, ki so ga vodili. Trenta se topografsko deli na tri območja, ki so Spodnja Trenta, Zgornja Trenta in Zadnja Trenta. Trenta ima značilno obliko podkve. Iz osrednje doline Trente se zajeda nekaj manjših slikovitih stranskih dolin, kot so Zadnjica, Vrsnik, Lepena, Mlinarica in druge. V spodnjem predelu doline so naselja Vrsnik, Soča, Lepena in Lemovje. Trenta je poznana po kraškem izviru reke Soče, katere znamenitosti so globoka korita in endemična soška postrv. Izvir je eden najlepših kraških izvirov v slovenskih gorah. Zadnja Trenta se odpira v smeri od izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline se dviguje piramida Jalovca.
Dolino Zadnje Trente po obeh straneh zamejujeta gorska grebena, ki se zaključita z dominantnim Bavškim Grintavcem nad koncem doline. V amfiteatru Grintavca se razprostira planina Zapotok, ki je bila opuščena leta 1970. Osnovno zavetje nudi pohodnikom še deloma ohranjena zgradba. Desna stran doline je položnejša in porasla z macesnovim in bukovim gozdom. Na levem delu se gorski greben strmo spušča proti dolini in ji daje videz neukročene divjine. Po dnu doline se razteza prodišče Suhega potoka, v katerega se stekajo vode izpod Grintavca. Potok ponikne hitro zatem, ko priteče v dolino. V zatrepu doline, pod planino Zapotok, potok oblikuje tri Zapotoške slapove.
Dolina Zadnja Trenta je bila prvo naseljeno območje v dolini. Vzrok za naseljevanje je bilo fužinarstvo in rudarstvo, del rudnikov pa je bil nad dolino na predelu Srednjice. Po opuščanju fužinarske dejavnosti so se prebivalci začeli ukvarjati s pašništvom, nastajati so pričele staje in planine za drobnico.