Puštal je predmestno naselje v Škofji Loki. Nahaja se na desnem bregu Poljanščice. Iz mesta je dostopno preko Puštalskega mostu in peš po Kopališki ulici preko lesene Hudičeve brvi, na kateri se nahaja tudi znamenje. Reka pod Hudičevo brvjo je peneča in deroča. Znamenitosti v tem delu so poleg brvi še Puštalski grad, cerkev sv. Križa na Hribcu, Nacetova hiša, Poličarjeva hiša in kopališče, ki ima okolico precej zanemarjeno. Puštalski grad je bil zgrajen leta 1220. V njem je stanovala rodbina puštalskih gospodov, ki so izumrli konec 16. stoletja, sledila pa jim je kopica drugih lastnikov. V grajski kapeli se nahaja čudovita Quaglijeva freska »Snemanje s križa« iz leta 1706. Sedaj se v enonadstropnem večtraktnem poslopju z arkadnim dvoriščem nahajajo stanovanja. Do baročne cerkve sv. Križa pridemo po sprehajalni poti mimo 12 kapelic križevega pota. Na Poličarjevi hiši je označeno, do kam je segala voda ob veliki povodnji leta 1926. Nacetova hiša je muzej in spomenik slovenske kulturne dediščine. Je primer stare slovenske domačije, ki je ohranila prvotno zunanjo obliko in staro notranjo opremo. Njena zgodovina sega v začetek 15. stoletja.

Stara Loka je del Škofje Loke in spada med najstarejša slovenska naselja. Je prvotna Loka in leta 1286 jo prvič imenujejo Stara. Znamenitosti v tem delu sta cerkev sv. Jurija in Strahlov ali Starološki grad, zraven katerega se nahaja tudi manjši park. Cerkev sv. Jurija je ena najstarejših na Kranjskem, sezidana naj bi bila okoli 1118. Cerkev so pogosto spreminjali in prezidavali in je zaradi tega popolnoma izgubila svoj prvotni videz. V kapelah se nahajajo nagrobniki iz 16. in 17. stoletja. Današnjo novoromansko podobo je dobila ob prenovi leta 1863. Začetki Starološkega gradu segajo v 15. stoletje. Od leta 1999 je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Posebnost gradu so okrogli stolpi, ki so jih uporabljali za obrambo. Okrog zidu je bil tudi jarek, ki je sedaj zasut. V grajskih prostorih se danes nahaja Center slepih in slabovidnih. Od leta 1985 do leta 2008 je v Starološkem gradu deloval tudi Muzej pošte in telekomunikacij, ki pa ima sedaj svoje prostore v graščini v Polhovem Gradcu.

Škofja Loka je čudovito srednjeveško mesto na Gorenjskem. Okolica mesta nudi obiskovalcu obilo naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Zgornji stolp na Kranclju se nahaja na hribu Krancelj, ki leži na 500 m nadmorske višine, tik nad Škofjeloškim gradom. Zgrajen je bil konec 12. stoletja. Do srede 14. stoletja ga je upravljal isti gradiščan kot Stari grad pod Lubnikom. V 13. stoletju so bili gradiščani Loški vitezi. Ima obliko stolpaste utrdbe, ki je značilna za srednjeevropsko zgodnjo fevdalno dobo. Stolp kvadratnega tlorisa je imel več nadstropij in je segal do višine 30 metrov. Njegovi zidovi so bil debeli kar 2,5 metra. Obdan je bil z obrambnim jarkom, ki je bil globok pet metrov, nasipom in obzidjem. Imel je predvsem obrambno vlogo. Verjetno je varoval vhod iz Poljanske doline. Po potresu leta 1511 je bil stolp opuščen. Njegov gradbeni material so uporabili za obnovo Loškega gradu. Od tedaj je le še ruševina, vidijo se temelji z ostanki vodnjaka in peči. Ob izkopavanjih leta 1950 so našli veliko najdb, predvsem sta zanimiva bronasti svečnik v obliki paža in bronast prstan z napisi imen Svetih treh kraljev. Maketo stolpa in obe najdbi lahko vidimo v Loškem muzeju. Nad Škofjeloškim gradom v smeri Lubnika poteka tudi Loška učna pot. Speljana je krožno na poti proti Lubniku. Tu so tudi trim steze, ki jih žal že najeda zob časa. Sprehajalci lahko na njej spoznajo lesne gobe, drevesne vrste, kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti. Na travnikih za gradom se pojavljajo značilni kraški pojavi kot so kraške jame in brezna (Gipsova jama, Migutovo brezno, Marijino brezno z jamsko fauno), vrtače (Medvedova dolina). Marijino brezno je jama, sestavljena iz več votlin, ki segajo 275 metrov globoko pod zemljo. Odpira se zahodno od Škofjeloškega gradu. Razvila se je v oligocenskih glinah in konglomeratih in je najdaljša jama v takih kamninah. Jama je labirint na določenih mestih zelo ozkih rovov. Največji prostor je Velika prodorna dvorana, ki se izteče v nizek in ozek vodni rov, kjer se zbirajo vode iz jame. Dvorana je dolga 130 metrov, široka do 30 metrov in visoka 13 metrov. Podnevi v njej prebiva velika kolonija netopirjev. Obisk jame Marijino brezno je možen le po vnaprejšnjem dogovoru z jamarji. Stari grad se nahaja na poti do vrha Lubnika. Videli boste kažipot, ki označuje pravo smer. Ko iz gozda pridete zopet na cesto za Lubnik pridete do prevala Kobila. Tu je potrebno takoj zaviti desno v gozd. Do Starega gradu je približno 15 minut hoje. Od gradu so ostale le še razvaline, ki se nahajajo na hribu. Prvotna stavba je bila najstarejša srednjeveška utrdba na loškem ozemlju. Prvič se omenja okoli leta 1202. Imenovali so jo Wildenlack ali Divja Loka. V njem je v 13. stoletju domoval rod loških vitezov, ki so bili izredno močni in so zaradi tega predstavljali tudi nevarnost za Loško gospostvo.

Tavčarjev dvorec se nahaja na Visokem pri Poljanah. Leži na desnem bregu Poljanske Sore, ki jo obdaja škofjeloško hribovje s cerkvijo sv. Volbenka. Od konca 13. stoletja so bila na Visokem tri kmečka posestva. Leta 1651 jih je odkupil Filip Kalan (1628 – 1703). Na Visokem je nato gospodarilo kar 11 lastnikov Kalanovega rodu. Kmečki dvorec Visoko je v sedanji zasnovi v 19. stoletju dogradil Janez Kalan. Zadnja iz rodu visoških Kalanov Ana, je vodila posestvo do leta 1893. Leta 1893 je Visoko kupil znani slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar (1851 – 1923). Pisatelj je posestvo uredil po svojih potrebah. Dodatno je postavil teniško igrišče in ob robu gozda kapelo z družinsko grobnico. V njej je pokopan s svojimi sorodniki. Preteklost in usoda Visokega je popisana v Tavčarjevi povesti Visoška kronika iz leta 1919. Njegova znana dela so še Cvetje v jeseni, Izza kongresa, Med gorami, Mlada leta in druga. Pred dvorcem se nahaja bronasti spomenik dr. Ivanu Tavčarju, ki ga je leta 1957 izdelal kipar Jaka Savinšek. Visoški kmečki dvorec je bil spomeniškovarstveno obnovljen v letih od 1987 do 1989 s prispevki gospodarstva občine Škofja Loka. Fasada dvorca je oblikovana v baročnem slogu. Notranjost dvorca zaradi neurejenega lastništva še vedno ni dostopna.