Škofjeloški grad se ponosno dviguje nad mestom in je viden že od daleč. Zasnove gradu segajo v začetek 13. stoletja, ko so ga zgradili Freisinški škofje. Zgradba slogovno ni enotna, ker so jo spreminjali, prenavljali in dozidavali skozi različna obdobja v zgodovini. Škofjeloški grad so v muzej preuredili leta 1959. Loški muzej varuje kulturno in naravno dediščino škofjeloškega območja. Muzej na prostem se nahaja v neposredni bližini gradu in je bil postavljen leta 1962. V njem se nahaja paviljon, lapidarij, mlin, sadni drevored, vrt, zeliščni vrt, Škoparjeva hiša, kozolec, vodnjak, lipa, posajena 2009 ob 70. obletnici Loškega muzeja, letno gledališče, lipov drevored, jablana vrste korbinian in drugo. V bližini pavilijona je razgledna točka, kjer se odpira čudovit razgled na Škofjo Loko in okolico. Škoparjevo hišo so prinesli iz Puštala, prav tako tudi druge objekte. Hiša je nastala v 16. stoletju in spada v tip hiše s črno kuhinjo. Prikazuje bivalno kulturo malih kmetov in kajžarjev širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Največjo obnovo je Škoparjeva hiša doživela v letu 1906, ko je bilo obnovljeno ognjišče in postavljen dimnik. Takrat so dogradili tudi pod (prostor za mlatev ter shranjevanje sena, slame, orodja in voz, skedenj) in hlev.

Škofja Loka je slikovito srednjeveško mesto in središče istoimenske občine. Razprostira se ob sotočju rek Selške Sore in Poljanske Sore, na prehodu iz Sorškega polja v Polhograjsko in Škofjeloško hribovje. Škofjo Loko so leta 973 ustanovili freisinški škofje. Posebnost kraja je, da ima najbolje ohranjeno staro mestno jedro z gradom v Sloveniji. Slikovit pogled na staro mesto se obiskovalcu odpre že od daleč, še bolj zanimiva pa je njegova notranjost z ozkimi ulicami, dvema trgoma in lepo razčlenjenimi hišnimi pročelji. Skozi stoletja se je ohranil velik del nekdanjega mestnega obzidja in mnoge zgodovinske zgradbe, med katerimi najbolj izstopajo Rotovž, stara mestna kašča iz leta 1513, Homanova hiša iz začetka 16. stoletja s poslikano fasado, župna cerkev sv. Jakoba, Špitalska cerkev na Spodnjem trgu, Uršulinska cerkev, Kapucinski ali Kamniti most iz 14. stoletja ter mogočni škofjeloški grad. Sredi mestnega trga stoji baročno Marijino znamenje, ki so ga leta 1751 meščani postavili v zahvalo, ker je bila Škofja Loka obvarovana pred kugo. Močno utrjeni grad v Loki se v pisnih virih omenja že leta 1202. V 14. stoletju so v zgodovinskih virih omenjeni že razni prostori v gradu: obednica, kapela, škofova soba in drugo. Leta 1511 je grad hudo poškodoval močan potres. Takrat ga je dal škof Filip na novo sezidati. Škofjeloški grad je od leta 1526 do konca prejšnjega stoletja ostal večinoma nespremenjen, takrat so porušili visok štirioglat stolp, ki je stal sredi grajskega dvorišča. Tik nad gradom je grič Krancelj in razvaline Zgornjega stolpa. Grajski vrt je ograjen z ohranjenim grajskim obzidjem. Mali grajski vrt je najlepši v spomladanskem času, ko cvetijo različne raznobarvne cvetlice in uspeva zeliščni vrt. Vrt se razprostira v bližini kavarne ob vhodu v grad.