Laško in Radeče z okolico

Reke in sotočja

Reke v Sloveniji spadajo k porečjema Črnega in Jadranskega morja. Z izjemo soškega povodja, rečic v Koprskem primorju (Rižana, Reka in Dragonja) in na Krasu, ki se izlivajo v Jadran, tečejo vse druge vode v Dravo ali Savo, desna pritoka Donave. Sava je z 940 kilometri najdaljša reka s porečjem, ki izvira v Sloveniji. Četrtina rečnega toka je na območju Slovenije. En krak, Sava Dolinka, izvira med Karavankami in Julijci v Zelencih med Ratečami in Podkorenom. Drugi krak izvira kot turistično zelo obiskani slap Savica, se izlije v največje stalno Bohinjsko jezero in priteče iz njega kot Sava Bohinjka. Reka Sava poganja turbine večjih hidrocentral (Mavčiče, Moste, Vrhovo, Medvode) in ohlaja jedrsko elektrarno v Krškem. Drava je znana kot najbolj vodnata reka v Sloveniji. Z vodo je bogata skozi celo leto, saj priteče iz Avstrije, kjer jo tudi v poletnem času polnijo ledeniški pritoki. Na kratkem, samo okoli 150 kilometrov dolgem slovenskem odseku njenega toka so sezidali vrsto elektrarn. Reka Mura priteče iz Avstrije in je na začetku več kot 30 kilometrov mejna reka. V nasprotju z reko Dravo in Savo je v Sloveniji ves čas nižinska reka. Ob visoki vodi premešča strugo, ustvarja meandre, drugače pa bolj leno teče k sotočju z reko Dravo. V njenih mrtvih rokavih, močvirjih in jezercih ter obrežnih gozdovih se nahaja pravo bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. Smaragdna lepotica Soča izvira v samem osrčju Julijcev, v ledeniško preoblikovani dolini Trente. Reka Soča je v gornjem toku ena izmed petih naravno najbolj ohranjenih rek v Alpah. Njene vode so svetovno znane po endemični soški postrvi in modrozeleni barvi. Zgornji rečni tok je še posebej priljubljen med ljubitelji veslanja na divjih vodah in med športnimi ribiči. Vožnja po brzicah s kanuji, kajaki, splavi in čolni za rafting predstavlja edinstveno doživetje. Na osrednjem delu soškega porečja je nekaj elektrarn. Med večje reke v Sloveniji štejemo še tri savske pritoke: Ljubljanico, Krko in Savinjo. Reka Savinja je poznana predvsem po eni najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi, Logarski dolini, kjer izvira nad slapom Rinka. Ljubljanica je ponikalnica in vodnata kraška reka, ki pride večkrat na zemeljsko površje, kjer ima različna imena: Loški Obrh, Trbuhovica, Pivka, Rak, Stržen, Ljubljanica, Unica. Pred izlivom v reko Savo teče skozi Ljubljano, slovensko glavno mesto, in ji daje poseben čar, ki skozi celo leto pritegne mnoge tuje obiskovalce. Krka, ki ima kraški izvir, je rekracijski in ribolovni biser na Dolenjskem. V njenem zgornjem toku, pri naselju Žužemberk, so zaradi številnih pregrad iz lehnjaka nastali slikoviti slapovi, jezerca in brzice. Po reki Kolpi in Sotli poteka po daljšem odseku slovensko-hrvaška meja. Kolpa je znana po tem, da je v poletnem času najbolj topla slovenska reka. Na rekah Savinji, Savi, Muri, Dravi in Ljubljanici je bilo včasih razvito splavarstvo in čolnarjenje. Z zgraditvijo železnice v 19. stoletju in hidroelektrarn v 20. stoletju se je promet po rekah počas

Vsa Slovenija

Vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Državna pregledna karta merila 1 : 1.000.000, 1995
www.gu.gov.si

Laško - Reka Savinja

Laško je slikovito manjše mesto v zahodnem delu srednje Slovenije. Je upravno, gospodarsko, kulturno in geografsko središče Občine Laško. Kraj se kot trg prvič omenja leta 1227, mestne pravice pa je dobilo leta 1927. Od takrat se je razvijalo kot trgovski, industrijski, obrtni in turistični kraj. Staro mestno jedro se nahaja pod hribom Hum, od koder je čudovit razgled na mesto in okolico. Glavni trgi v s ...

Radeče - Reka Sava

Reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji. V Radečah je imela nekdaj zelo pomembno vlogo, saj je po njej potekal živahen rečni promet. V tistih časih so bile Radeče osrednje pristanišče na Savi in zgodovina ljudi ter kraja je bila tesno povezana s splavarjenjem. Mnogim domačinom je dejavnost kar 500 let omogočala dostojno življenje. Splavarji so na svojih flosih prevažali večinoma les. Njihovo delo je bi ...

Radeče - Reka Sopota

Radeče zaznamuje edinstvena lega pod pobočji obronkov pogorja Kum, v soteski reke Sopote in ob bregovih reke Save. Mesto se je razvilo ob stičišču prometnih, železniških in cestnih poti, ki povezujejo Posavsko hribovje, Spodnje Posavje, Celjsko kotlino in Dolenjsko. Mimo naselja je bila leta 1862 speljana železniška proga Zidani most – Zagreb, zaradi katere je pričel zamirati splavarski promet. Splavarj ...