Radeče zaznamuje edinstvena lega pod pobočji obronkov pogorja Kum, v soteski reke Sopote in ob bregovih reke Save. Mesto se je razvilo ob stičišču prometnih, železniških in cestnih poti, ki povezujejo Posavsko hribovje, Spodnje Posavje, Celjsko kotlino in Dolenjsko.
Mimo naselja je bila leta 1862 speljana železniška proga Zidani most – Zagreb, zaradi katere je pričel zamirati splavarski promet. Splavarjenje na reki Savi je bilo nekdaj pomembna gospodarska dejavnost, zaradi katere je kraj postal splavarsko pristanišče. Gospodarski razvoj in življenja prebivalcev sta se skozi stoletja namreč zelo prilagajala naravnim danostim okolja. Voda in les sta omogočala preživetje oglarjem, splavarjem, steklarjem, kovačem, mlinarjem in drugim. Poleg bogate etnografske zapuščine je tukaj tudi zakladnica umetnostnih, naravnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot. Med naravne vrednote se uvrščajo park Dvor, reka Sopota, Gašperjev kostanj, ki je najdebelejši domači kostanj v Sloveniji, rastišča arnike, Jeračeva stebrasta smreka, rastišča kranjskega šebenika in jadranske smrdljive kukavice. Reka Sopota se v Radečah kot desni pritok izliva v reko Savo. Levi pritok Sopote je potok Sušjek. Njegova večja pritoka sta Zadnji potok in Koritnica. Desni pritoki reke Sopote so Glažuta, Murnov graben in Rapovšca. Dolina Sopote je zaradi geološke pestrosti zelo slikovita. Reka Sopota ima v ozki dolini padec s slapišči, brzicami in skoki. Najbolj ozka je dolomitna soteska Vidrna peč severno od Svibnega. Zelo hudourno reko Sopoto so regulirali od Jagnjenice do Radeč. Med arhitekturno dediščino spadajo železni most preko Save, TRC Savus, tržnica Radeče, bazen Radeče, dvorec Turn, Cumarjev mlin, Plačnikov spomenik NOB in graščina Dvor.
Med sakralno dediščino izstopata cerkev svetega Petra in grobna kapela viteške družine Gutmannsthal-Benvenuti, ki stoji na radeškem pokopališču. Neobaročno kapelo z opečno obloženimi fasadami pokriva zanimiva pločevinasta zvonasto-laternasta streha.