Celje se nahaja ob sotočju Savinje in Voglajne v Celjski kotlini. Po gospodarskem pomenu in velikosti je tretje slovensko mesto. Je trgovsko, gospodarsko, izobraževalno, prometno, kulturno, zdravstveno in versko središče Spodnje Savinjske doline z obrobjem. Srednjeveško naselje se je razvilo na ostankih antične Celeie. Kot Celje se v pisnih virih prvič omenja 1122-37. Naselje je v urbanem, upravnem in gospodarskem smislu vzcvetelo v času Celjskih grofov. Za mesto je bilo Celje razglašeno pod Friderikom II. leta 1451. V starem mestnem jedru se nahajajo naslednje zanimivosti, ki so Celjski dom, železniška postaja, Hranilnica, Hotel Evropa, Ljudska posojilnica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prothasijev dvorec, Marijina cerkev, Narodni dom, Knežji dvorec, Pokrajinski muzej Celje, Marijino znamenje na Glavnem trgu, opatijska cerkev sv. Daniela, Vodni stolp, Slomškov trg in drugo. Celjski dom je bil zgrajen v novohistoričnem slogu staronemške gotike leta 1907. Načrte za reprezentančno trinadstropno stavbo z vogalnim okroglim stolpom je naredil dunajski arhitekt Peter Pavel Branga. Danes ima dvorane doma v upravljanju Zavod Celeia Celje. Prothasijev dvorec je poznobaročna zgradba, ki ima čudovito poročno dvorano. Narodni dom na Trgu celjskih knezov je bil zgrajen v letih od 1895-96. V njem so danes prostori Upravne enote Celje in Mestne občine Celje. Knežji dvor (Spodnji grad) je v 14. in 15. stoletju služil za rezidenco celjskih grofov. Največje spremembe je stavba doživela v času Marije Terezije. Marijina cerkev v okviru minoritskega samostana je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, današnjo podobo pa je dobila v letih od 1858-80. Cerkev sv. Daniela spada med najstarejše zgradbe v mestu in je postala stolnica po razglasitvi škofije leta 2006.