Celje je po velikosti tretje najvecje slovensko mesto, ki leži ob sotocju Savinje in Voglajne v jugovzhodnem, najnižjem obmocju Celjske kotline, na križišcu glavnih cest proti Mariboru, Ljubljani, Zasavju in Velenju.
Mesto je upravno, trgovsko, prometno, izobraževalno, versko, zdravstveno, kulturno in gospodarsko središce Savinjske doline z obrobjem. Reka Savinja, ki tece po kotlini vse do mesta pretežno v vzhodni smeri, zavija tukaj v ostrem okljuku proti jugu. Po reki so vse do 60-ih let 20. stoletja spravljali les v Panonsko dolino. Na dobo splavarjenja spominja bronasta plastika Splavarja pri mostu ob Savinjskem nabrežju. Zaradi lege ob hudourniških pritokih Savinje so mesto velikokrat prizadele povodnji, ki so jih zmanjšali z regulacijami. Nad Celjem se dvigajo na jugu, nad desnim bregom Savinje, Miklavžev hrib in na levim bregom Grajski hrib, na vzhodu Aljažev hrib in na severu gric Golovec. Staro mestno jedro je kvadratasto zasnovano obmocje z lijakastim cestnim trgom in dvema vpadnicama. Urbana kulturna dedišcina, ki je vsaj v zasnovi nastala v obdobju Celjskih grofov v 14. in 15. stoletju, je edinstvena v Sloveniji. Grofi so zasnovali mesto, uredili obzidja in sezidali obrambne stolpe, utrdili Stari grad ter sezidali mnoge mestne objekte. Okolica starega mestnega jedra zajema obmocje Aškerceve ulice, kjer se nahajajo Hotel Štorman, glavna avtobusna postaja Celje, nakupovalno središce Celeia park ter v okviru sakralnih znamenitosti cerkev sv. Maksimiljana in kapela sv. Maksimiljana.
Cerkev je posvecena legendarnemu celjskemu škofu, ki naj bi ga tukaj obglavili. Zraven cerkve stoji spomenik Primožu Trubarju, ki je tukaj nekaj casa opravljal delo kaplana. Trubar je poznan kot oce slovenske književnosti, katerega najbolj znani deli sta Abecednik in Katekizem.