Laško z okolico zajema znamenitosti v občini Laško. Ta meji na sedem sosednjih občin. Laško spada pod savinjsko statistično regijo in zajema 198 km2, kar jo uvršča na 26 mesto med slovenskimi občinami. Število prebivalcev je okoli 13.000.
Slovani so se v okolico Laškega priseljevali okoli leta 600. Prebivalci so bili pod vplivom nemško govorečega področja in rimo-katoliške vere. Prva uradna omemba datira iz leta 1182 v zapisu štajerskega vojvode Otokarja VI Traungavskega. Nadvojvoda Ferdinand podeli leta 1598 Laščanom pravico da si vsako leto volijo sodnika, s tem pa tudi grb: tri srebrne lilije na modrem polju. Tudi Laškemu je razvoj prinesla izgradnja železnice l. 1849. Laško je bilo l. 1927 proglašeno za mesto ob 700 – letnici prve omembe.
Turističnih znamenitosti je veliko tako v samem mestu, kot tudi v čudoviti okolici. Pestra zgodovina področja je pustila veliko zgodovinskih stavb, poleg tega pa je veliko tudi naravnih znamenitiosti.
V Laškem so najbolj poznane: cerkev sv. Martina, grad Tabor in Šmihel. Turisti si lahko ogledajo tudi proizvodnjo piva v Pivovarni Laško, se povzpnejo na bližnji Hum (583 m) ali malo bolj oddaljeni Šmohor (787 m) in se na koncu zmasirajo v termalni vodi Zdravilišča Laško.
Zahodno od mesta Laško je cerkev sv. Krištofa, posvečena Svetemu Krištofu, ki naj bi nesel čez reko Jezusa Kristusa. Malo naprej je v kraju Kuretno cerkev sv. Katarine. Sv. Katarini je ob mučeniški smrti iz telesa namesto krvi brizgnilo mleko, angeli pa so odnesli njeno telo na goro Sinaj. V bližini Kuretnega je tudi spominska tabla, ki mimoidoče opozarja na mesto padca letala mustang P-51, ki je bilo zadeto s strani umikajoče nemške vojske v okolici Radeč 1. aprila 1945. Letalo je pripadalo avstralskim letalskim silam. Pilot Davies se je rešil in domačini in partizani so ga skrivali pred Nemci ter se je v Trstu priključil avstralskim silam.
Južno od Laškega je dolina Gračnice. Mala dolina je izredno bogata s turističnimi zanimivostmi. V zgornjem delu doline je ob Gračniškem slapu obnovljen Šmidov mlin. Kartuzijski samostan Jurklošter je obnovljen in v njem naj bi po legendi bila pokopana Veronika Deseniška. Spomenik Živi zid spominja na strahopetno dejanje okupatorjev, ki so za talce vzeli 25 otrok.
Rimske Toplice so poznane po termalnem zdravilišču, ki so jih odkrili že Rimljani. V bližini kraja pa se je rodil tudi slovenski pesnik Anton Aškerc.