Črna na Koroškem z okolico ima mnoge kulturne in naravne znamenitosti, ki privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Med njimi najbolj izstopajo samo naselje Črna na Koroškem, cerkev sv. Ožbolta, dvatisočak Peca, rudarski muzej Črna in drugo.
Črna leži v tesni kotlinici ob Bistri, Meži in Javorskem potoku, pod strmimi pečinami Pece in pobočji Smrekovškega pogorja. Je križišče pomembnih cest proti Šoštanju, Solčavi in Mežici. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1137.
K razvoju naselja v tržno središče sta veliko prispevala železarstvo in rudarstvo. Fužinarstvo je bilo opuščeno leta 1892, ker so se lastniki preusmerili na železarstvo na Ravnah. Danes na rudarske čase spominjata rudnik in muzej Podzemlje Pece v Mežici.
V središču vasi si lahko ogledamo zanimivo stalno etnološko zbirko, rudarski muzej, cerkev sv. Ožbolta, Formo vivo – ulito, polnoplastično kroglo, nagačenega medveda, spomenik NOB iz leta 1952, ki ga je zasnoval največji slovenski arhitekt Jože Plečnik in drugo.
Župnijska cerkev sv. Ožbolta je posvečena svetemu Ožboltu, zavetniku živine, koscev in proti kugi. Je primer neoromanske arhitekture, današnjo podobo je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in nato posvečena.
Rudarski muzej Črna – muzej na prostem in zanimiva etnološka zbirka Črna se nahajata v centru naselja. Rudarski muzej so v skalo sredi trga postavili leta 1980. Rudniška mehanizacija je prosto dostopna pri nekdanjem rudniškem rovu pri Javorskem potoku.
Ogledamo si lahko vagon za delavce, voziček za rudo, vagon za rudo, pripomočke za kopanje in drugo. S podobnim vlakcem, kot ga vidimo tukaj, se lahko peljemo v rudnik v Mežici. Etnološka zbirka se nahaja v prostorih bivše pošte.
V zbirki so eksponati iz 19. in prve polovice 20. stoletja, ki pričajo o delu, bivalni kulturni in življenju prebivalcev Črne in okoliških kmetij. Zbirko so prvič postavili leta 1978, občina jo je pridobila od zbiralca Mira Prodnika.
Med naravnimi znamenitostmi izstopajo najevska lipa, Božičev slap, Rezmanov slap, Helenski potok, Peca, ki je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji, podoba kralja Matjaža v steni Pece, Velika Raduha, ugasli vulkan Smrekovec in dolina Bistre.
Najevska lipa uspeva ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem in je najdebelejše drevo v Sloveniji. Božičev slap je lahko dostopen in izlet je primeren za vsakogar. Rezmanov slap spada med najlepše na Koroškem.
Peca je najbolj vzhoden dvatisočak v Sloveniji. Obsežno goro na južnem delu omejujeta dolini Meže in Tople, na severu pa se dviga nad Podjuno. Najvišji vrh je Kordeževa glava in leži v južnem delu, je planotasta, porasla večinoma z nizkim rušjem in travo.
V neposredni bližini planinskega doma na mali Peci se nahaja znamenita votlina kralja Matjaža. V deloma umetno izdolbenem rovu z votlino stoji kip legendarnega kralja Matjaža, ki je bil bogat in pravičen kralj ter se je bojeval s Turki.
Posebnost doline Bistra, po kateri teče potok Bistra, so koroški čebelnjaki, ki so se v največji meri ohranili prav na tem predelu. Pobočja doline so gozdnata in strma, kmečki domovi so večinoma na dnu doline.
Smrekovec predstavlja edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Velika Raduha je najvišji vrh Raduhe, ki se strmo dviga od Robanovega kota. Govca, ki je najvišji vrh pogorja Olševe, nudi zelo lep razgled proti Raduhi in sosednji Peci.