Samotna dolina Gračnice se nahaja na vzhodnem delu Slovenije. Potok Gračnica izvira severno od naselja Planina pri Sevnici in se nato izliva v reko Savinjo pri Rimskih Toplicah. Dolina je poznana po kartuzijanskem samostanu Jurklošter, ki velja za enega od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij, Gračniškem slapu, Šmidovem mlinu ter spomeniku Živi zid.
Bogastvo doline Gračnice s pritoki predstavlja izredna pestrost živalskega in rastlinskega sveta. Določene vrste, ki so naseljene na tem območju, spadajo v rdeče sezname ogroženih vrst. Na tem dragocenem botaničnem delu uspevajo mnoge redke in ogrožene rastlinske vrste, kot so nizka kozja češnja, avrikelj, vednozelena gladnica, rumeno milje, alpska mastnica, dlakavi sleč in skalna špajka, drobnolistna vodna kreša, marjetičasta nebina, skorjasti kamnokreč in druga. Obrežni močvirni biotopi ob potoku Gračnica in njenih pritokih predstavljajo bivališča tudi nekaterih ogroženih vretenčarskih in nevretenčarskih živalskih vrst. Od vretenčarjev v teh biotopih prebivajo dvoživke, kot so žabe in kačji vrsti kobranka in belouška, od nevretenčarjev pa vse bolj ogroženi kačji pastirji.
V dolini od ogroženih vrst ptic gnezdita povodni kos in vodomec, medtem ko si kragulj, skobec, siva čaplja, navadna postovka in kanja na teh predelih iščejo hrano. Kozici in kljunaču pa zamočvirjeni in vlažni travniki predstavljajo prehranska območja in pomembna počivališča med njihovimi spomladanskimi in jesenskimi selitvenimi leti.