Cerkev sv. Mihaela se nahaja v naselju Šmihel nad Laškim. Podružnična cerkev na desni strani reke Savinje je bila zgrajena v letih med 1637 in 1641. Posebnost romarske božjepotne cerkve je pet oltarjev in dvostolpna zunanjost. Trije zlati oltarji so iz 17. stoletja. V stenah prezbiterija in ladje so visoka ter šilasto zaključena okna. V rezbarskem in kamnoseškem okrasju se prepletajo gotske in renesančne prvine. Cerkev sv. Mihaela spada med ambientalno najbolj pomembne kulturne spomenike v porečju reke Savinje. Cerkev je bila renovirana v letu 1884 in nato spet med leti 1987-1989, ko so osvežili njeno zunanjost in prekrili zvonike z bakreno pločevino. Glavni cerkevni oltar je iz leta 1642 in ima v sredini kip sv. Mihaela, ob strani pa še štiri kipe angelov. V ladji se v kotih nahajata dva stranska oltarja – sv. Jurija in Marijin. Nižje v ladji lahko vidimo oltar z večjo sliko sv. Jošta. Na severni strani se nahaja oltar sv. Egidija, ki je bil včasih glavni oltar v cerkvi v Zidanem mostu, dokler je niso opustili ob jožefinskih reformah leta 1808. Veliki zvon v cerkvi sv. Mihaela je iz leta 1649, manjši zvon pa iz 20. stoletja. Drugi zvonovi so bili odvzeti med prvo in drugo svetovno vojno. Po pobočju hriba je bilo postavljenih sedem kapelic s postajami križevega pota, od katerih so se do danes ohranile le štiri kapelice. V letih po posvetitvi cerkve jih je dal zgraditi naslovni škof in laški župnik Zlatoust Cobelli de Belmonte. Na vzhodnem pobočju šmihelskega hriba se nahaja kamnito renesančno svetilno znamenje, ki je včasih svetilo pot romarjem. Šmihelski hrib pri Laškem je priljubljena izletniška točka, ki je dostopna peš ali z avtomobilom.