Radeče so mesto na območju Posavja in predstavljajo središče občine Radeče. Kraj leži pod gradom, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo, med Sevnico in Zidanim mostom. Nekdaj je bila pomembna gospodarska panoga splavarjenje na Savi.
Posavje so pokrajina ob reki Savi, ki zajema občine Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in od leta 2015 naprej tudi občini Bistrica ob Sotli in Radeče. Med arhitekturne zanimivosti Radeč spadajo železni most preko Save, tržnica Radeče, bazen Radeče, dvorec Turn, graščina Dvor in TRC Savus. Med kulturnimi znamenitostmi izstopa cerkev sv. Petra. Naravne krajevne vrednote pa so arnika, Gašperjev kostanj, Jeračeva smreka, Kranjski šebenik, orhideja in park Dvor. Mesto je obcestna, skromno zasnovana trška naselbina, z vrsto kvalitetno zasnovanih arhitektur iz različnih stilno časovnih obdobij. V preteklosti je imelo naselje bolj pomembno vlogo kot danes. Na njegovem mestu se je nahajalo prazgodovinsko naselje, skozi Radeče sta šli rimska cesta med Celeio (Celje) in Neviodunumom (Drnovo) in po dolini Sopote srednjeveška trgovska pot v smeri proti Litiji in Ljubljani. Grad nad krajem se omenja leta 1336, Celjski grofje so ga v 15. stoletju hkrati z več drugimi gradovi porušili. V obdobju srednjega veka je bilo naselje z okolico samostojna gospoščina s sedežem v novi graščini na Hotemežu. Kraj je kmalu dobil trške pravice zaradi hitrega gospodarskega razvoja, ki se je naslanjal na živahen promet po reki Savi in železovo rudo, ki so jo kopali na Svibnem in tukaj nakladali na ladje vse do leta 1862, ko je stekla železnica proti Zagrebu. V času med drugo svetovno vojno je okupator veliko Radečanov izselil v Nemčijo ter naseljeval besarabske in kočevske Nemce.
Radeče obdajajo hribi Vranski hrib, Loška gora, Stari grad, Svinjski rt, Kočevarjev hrib in V hribu, ki omogočajo domačinom aktivno preživljanje prostega časa v naravi. V mestu je več gostišč s pestro ponudbo jedi in možnostjo namestitve v Baronovi zidanici.