Radeče so manjše mesto v Posavju, ki predstavljajo središče občine Radeče. Ležijo ob izlivu potoka Sopota v reko Savo. Kraj se je razvil ob stiku železniških, prometnih, cestnih in vodnih poti, ki povezujejo Celjsko kotlino, Dolenjsko, Posavsko hribovje in Spodnje Posavje.
Na levem bregu reke Save je bila leta 1862 speljana železniška proga Zidani most – Zagreb in zaradi tega je pričel zamirati znameniti rečni, splavarski promet. Radeče obdajajo slikoviti hribi Loška gora, Svinjski rt, Vranski hrib, V hribu, Kočevarjev hrib in Stari grad. Nekdaj je bilo splavarjenje pomembna gospodarska dejavnost, zaradi katere so Radeče postale znano splavarsko pristanišče. Sedaj po reki ne vozijo več splavi z lesom, ampak splavarsko tradicijo še vedno ohranjajo radeški splavarji. Na turističnem splavu obiskovalcem predstavijo znamenite šege in navade splavarjev ter poživijo vožnjo z mnogimi splavarskimi zgodbami. Železni most čez reko Savo je drugi najdaljši kovičen most v Evropi.
Most se v enem samem loku čudovito pne preko Save. Zgrajen je bil leta 1894 in je zeleno obarvan. Viden je že od daleč in tako privablja številne poglede potnikov z vlaka ali s ceste. Železni most je bil nekdaj edina prometna povezava med Kranjsko in Štajersko. Danes predstavlja pomemben tehniški spomenik, ki je namenjen le pešcem in sprehajalcem. Ob izgradnji je bil ta gradbeno-tehniški dosežek tretji največji most na območju takratne Avstro-Ogrske. Slikoviti most je bil dokončan le v enajstih mesecih, kar je bil poseben rekord. Železni most nima podpornih nosilcev, širok je 6 metrov, dolg je 84 metrov, njegova nosilnost pa je 12 ton. Celotna konstrukcija je izdelana iz valjanih železnih profilov, njegova edinstvenost pa je tudi, da so vsi spoji med seboj kovičeni.
Vozlišče železnega mostu je bilo izdelano iz hrastovih plohov. Ko so v Radečah naredili nov železobetonski most, je stari železni most dobil novo vlogo. Postal je namreč pomembna krajevna znamenitost, priljubljena sprehajalna pot in prostor za sprostitev.