Ljubljana je glavno in najbolj obiskano turistično mesto v Sloveniji. Poleg mnogih kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesto krasi reka Ljubljanica in mu daje še poseben čar. Ljubljanica je desni pritok reke Save, najdaljše reke v Sloveniji.
Reka Ljubljanica izvira iz več kraških izvirov v bližini mesta Vrhnika, prečka celotno Ljubljansko barje, teče skozi Ljubljano in po južnem delu Ljubljanskega polja ter se pri naselju Podgrad izliva v reko Savo. Izviri Ljubljanice se delijo na tri večje skupine, ki so Bistra, Retovje in Močilnik. Poleg teh izvirov obstaja še večje število izvirov, pritokov in studencev. Izviri so za ogled dostopni v lastni režiji ali pod vodstvom vodiča v organizirani skupini. Ljubljanici pravijo tudi reka sedmerih imen, saj večkrat ponikne in se zopet prikaže na površju, vendar vedno pod drugim imenom. Najprej se imenuje Trbuhovica, nato Obrh, pa Stržen, Rak, Pivka, Unica, vse dokler pri več izvirih na Vrhniki in okolici, ne privre kot Ljubljanica. Izviri v Bistri se razprostirajo neposredno ob vznožju tektonsko zasnovane kraške rebri na približno sredini poti med Borovnico in Vrhniko. Oblikujejo tri povirne krake, ki se združijo v strugo Bistre po okoli 400 metrih. Takšna razporeditev tokov je imela varovalni pomen, ko so zasnovali Kartuzijanski samostan Bistra ali tudi Kartuzijo Bistra. Podzemno se ti izviri napajajo z vodami iz Cerkniškega polja, del voda pa priteče iz Planinskega polja in Rakovega Škocjana. Izviri Ljubljanice so poznani kot zelo vodnati, saj so včasih gnali stroje gradu in samostana Bistra, uravnavali pa so jih z zapornicami ob žagah in mlinih v Bistri in Verdu.
Med izviri reke Ljubljanice si zasluži posebno mesto Lintvern, izvir potoka Bele, ki je kraška znamenitost in naravni spomenik. Zaganjalka ali občasni bruhalnik bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir povsem ali delno presahne.