Bistra - Kartuzijanski samostan

Kartuzijanski samostan se nahaja v občini Vrhnika, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja. Začetki samostana segajo v leto 1220, ko je koroški vojvoda Bernard Spanheimski na Kranjsko povabil prve kartuzijanske menihe. Bistra je bila ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem. Poleg nje so bile še Žička kartuzija, Kartuzija Pleterje in Kartuzija Jurklošter. Bistra je višek na gospodarskem in kulturnem področju dosegla v 14. stoletju. Samostan je bil skozi stoletja večkrat prizadet od potresov in požarov. Od srednjeveške zasnove se je ohranil le del gotskega križnega hodnika iz leta 1449.

Jedro poslopja je tvorila enoladijska cerkev iz 13. stoletja, ki je bila porušena leta 1808. Stala je tam, kjer se dvorišče danes odpira proti parku. Kapela sv. Jožefa, ki je okrašena s freskami in štukaturami Antona Cebeja iz 18. stoletja, se nahaja ob sedanjem baročnem prehodu na notranje dvorišče. Ob potoku so bila v 16. stoletju zgrajena gospodarska poslopja. Samostan so v 17. stoletju renovirali in mu dodali baročne arkade. Habsburški cesar Jožef II. je leta 1782 izdal odlok o razpustitvi samostanov. Menihi so morali zapustiti samostan, s premoženjem pa je upravljala država.

Leta 1826 je poslopja in okoliške posesti kupil tovarnar in trgovec Franc Galle, ki je poslopju odstranil videz kartuzije in ga spremenil v graščino. Graščina je bila po drugi svetovni vojni z vso dodatno posestjo nacionalizirana. Tehniški muzej Slovenije je v zgradbi od leta 1951.