Reka Ljubljanica spada med tipične kraške reke s kratkim počasnim tokom. Kraškemu zaledju do izvirov pri Vrhniki pripada okrog 1100 kvadratnih km. Na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja se konča podzemni tok reke Ljubljanice. V zatrepnih dolinah Retovja in Močilnika ter pri Bistri so najštevilnejši izviri. Retovje je skrita zatrepna dolina, ki se nahaja pri Vrhniki. Zajeda se pod vznožje Raskovca in Ljubljanskega vrha. Nastala je s postopnim podiranjem nad nekdanjimi vodnimi jamami. Retovje se pravzaprav začenja s Krnico in izviri pri nekdanji Maroltovi žagi. V dolini so izviri Velike Ljubljanice. Ta se po približno 1000 metrih združi v Malo Ljubljanico, ki izvira v močilniški skupini izvirov. Izviri so naslednji: Pod orehom, Pod skalo, Veliko in Malo okence. Izvire Ljubljanice torej delimo na tri večje skupine: Bistra, Močilnik in Retovje. Poleg teh izvirov je še veliko drugih izvirov, zvirkov in studencev. Najpomembnejši med njimi je Lintvern, izvir potoka Bele, pomembni pa so še izviri Ljubije in Hribskega potoka. Lintvern se nahaja v dolini Bele in je najlažje dostopen od Koče pri Starem Malnu.