Cerklje na Gorenjskem se nahajajo na severnem robu rodovitnega Kranjskega polja, pod smučiščem Krvavec, na križišču krajevnih cest iz mednarodnega letališča Brnik, Visokega in vasi Komenda, ki je staro cerkveno središče.
Območje je bilo naseljeno že v času antike, o čemer pričajo arheološka najdišča na Krvavcu in v Šmartnu. V pisnih virih se naselje prvič omenja sredi 12. stoletja kot Trnovlje, z današnjim imenom pa po letu 1239. Naselje ima gručasto vaško jedro, ki je bilo najprej zgoščeno okoli cerkve in kasneje podaljšano proti severu ob potoku in prometni žili. Nadstropne stavbe v vaškem jedru so zidane, v tlorisu pravokotne in večinoma iz 19. stoletja.
Župnijska cerkev Marije Vnebovzete se nahaja na dominantnem mestu v samem središču naselja in velja za največjo cerkev v cerkljanski občini. Prva cerkev naj bi bila tukaj že v 9. stoletju. Ob Marijini cerkvi sta na začetku 13. stoletja stali še dve manjši cerkvi, cerkev svetega Mihaela in cerkev svetega Tomaža. Starejša cerkev Marije Vnebovzete je bila podrta leta 1777 in na njenem mestu so nato po načrtih Hoferja sezidali baročno zgradbo dvoranskega tipa.
Glavni cerkveni oltar je eno od najbolj bogatih poznobaročnih stvaritev na območju Gorenjske. Avtor ni poznan, plastike pa so delo mojstra, ki je imel vzgled pri Francescu Robbu. Nad oltarjem je slika Leopolda Layerja Marijino vnebovzetje. Na zadnjih stranskih oltarjih sta prav tako njegovi sliki, in sicer sveta Uršula in sveta Notburga. Domačin Ivan Franke je ustvaril Križev pot in sliko Nadangela Mihaela v zadnjem desnem stranskem oltarju. Matija Koželj je ustvaril freske na kupolah prezbiterija in ladje.
Vhodno lopo cerkve Marije Vnebovzete je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Med vpadi Turkov je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem in s štirimi obrambnimi stolpi. Obzidje je bilo porušeno v sredini 19. stoletja.