V dolini Drage se razprostira sedem pretočnih ribnikov, ki na Ljubljanskem barju predstavljajo enega od najbolj atraktivnih predelov Barja. Ribnike so izkopali v 18. stoletju za potrebe ribogojništva in glinokopa. Danes so namenjeni spoznavanju narave in sprostitvi.
Draga predstavlja sistem pretočnih ribnikov. Na eni strani se nahajata ribnika Špilgut, ki se izliva v ribnik Rakovnik, na drugem območju doline pa je pet ribnikov, ki se prav tako izlivajo drug v drugega. Zadnji ribnik se izliva v Rezani ribnik, ta pa nato prehaja v Srednji ribnik. Iz Srednjega ribnika se voda izliva v Veliki ribnik in iz njega v Mali ribnik. Po površini ribniki v Dragi merijo skupaj okoli 18 ha, pri čemer je največji ribnik Veliki ribnik, ki je meril okoli 8 ha. V desetletjih se je ob in na ribnikih razraslo obvodno in vodno rastlinje in razvili so se ugodni življenjski pogoji za pester živalski in rastlinski svet. Ribniki v Dragi so bogati s ptičjim svetom, nekatere vrste tukaj gnezdijo, večina pa je prehodnih gostov ob selitvi. Posebna dragocenost ribnikov v Dragi je, da na njih prebiva močvirska sklednica Emys orbicularis, ki je na predelu Slovenije zelo redka.
Kljub temu, da Zadnji ribnik sega najglobje v dolino, posamezni ptiči še vedno gnezdijo na njem, v letu 2003 je gnezdil celo par rakarjev Acrocephalus arundinaceus. Leta 1985 je bila Draga razglašena za naravno znamenitost, leta 2009 pa je bila z uredbo vključena v Krajinski park Ljubljansko barje.