Kriški bajer se nahaja na vzhodni strani vasi Križ, ki spada v občino Komenda. Od ribnikov je v občini najbolj poznan prav Kriški bajer. Ribnik imajo od leta 1958 v oskrbi člani Pododbora Kamnik pri Ribiški družini Bistrica in ga imenujejo Ribnik Križ. Pretočnost ribnika zagotavlja potoček, ki omogoča vodi življenje in živost. Domačini so se nekdaj v poletnem času kopali v vodi bajerja, v zimskem času pa so sekali led ter ga prodajali ali shranjevali v globoke kleti. Led se je ovit v slamo ohranil vse do poletja, ko so zanj dobili več denarja. Največja globina Kriškega bajerja je okoli tri metre v južnem območju ribnika, v severnem delu je v povprečju okoli poldrugi meter. V bajerju je vedno dovolj rib, od tega je največ krapov. Poleg njih so tudi ščuke, somi, klini in ostale. Gladina vode je skozi vse leto približno enako visoka. Ob Kriškem bajerju stoji brunarica, ki jo je s prostovoljnim delom postavila Ribiška družina Bistrica. V letu 1990 je bajer doživel generalno sanacijo. Po vsej širini ribnika so postavili betonsko pregrado, ki še sedaj preprečuje, da bi voda iztekala in da bi s tem prihajalo do nekontroliranih izgub. Prav tako so na novo vzpostavili živelj ščuk, klinov in krapov, ki ga vsako leto dopolnjujejo s ponovnim vložkom od 400 do 500 kg rib. Kriški bajer privablja številne turistične in druge ribiče, ki uživajo ob športnih užitkih. Ribolovne dovolilnice in vse informacije so ribičem na voljo v brunarici na Križu.

Logatec se razprostira v osrednji Sloveniji, v samem središču Notranjske, ki je bila del nekdanje Kranjske. Kraj leži na stiku dinarskega in alpskega sveta. Kraške značilnosti, ki jih tudi na drugih predelih Slovenije ni malo, so tukaj še posebej izrazite. Največ obdelovalnih površin je na kraških poljih, na planotah so pašniki. Občina Logatec zajema 19 naselij, ki se združujejo v osmih krajevnih skupnostih. Logatec je osrednje in največje naselje sredi Logaškega polja, ki spada med manj izrazita kraška polja pretočno-ponornega tipa. Skoraj polovica območja logaške občine je zavarovana z režimi varstva narave, ki jih je največ v južnem delu občine: od slikovitega Planinskega polja vse do mesta Logatec, Hotedrščice in Kalc. Na teh predelih so tako območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter deloma območja naravnih vrednost. Lokva je manjši ribnik pri Dolenjem Logatcu, ki predstavlja habitat močvirske sklednice. Najlepši razgled na ribnik je iz bližnjega hriba Sekirica, ki je ena izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih mestnih točk. Blizu železniške postaje se nahaja Jačka, ki je veliki ponor potoka Logaščice. Ob daljšem deževju in po nalivu ponor visoko zalije voda. Zahodno od Logatca se v gozdu nahaja skrit vhod v Logaško jamo. Ogled jame je zaradi vhodnega brezna in težavne orientacije možen le v spremstvu jamarjev. Južno od mesta je na pobočju Gradišča zelo zanimiva jama Gradišnica, ki se spušča vse do podzemskega toka Ljubljanice med Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem. Ogled jame je prav tako možen le v spremstvu jamarjev.

Podpeč je manjša gručasta vas, ki se nahaja na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem gore Krim. Kraj je bil od obdobja Rimljanov do sredine 19. stoletja pomembno pristanišče, ki je propadlo, ko so zgradili železniško progo Ljubljana – Trst. Naselje ima številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so cerkev sv. Ane z razglediščem na istoimenskem hribu, Podpeško jezero, Podpeški kamnolom, Vila Kobi s parkom, cerkev sv. Jožefa, ki je bila zgrajena leta 1657 na robu naselja in drugo. Med pomembno etnološko dediščino spada apneničarstvo. Nekatera podjetja v Podpeči se še sedaj ukvarjajo z žganjem apna, sama dejavnost pa ima v naselju že dolgo zgodovino. Podpeško jezero je z globino 51 metrov eno od najbolj globokih naravnih jezer na območju Slovenije, poleg tega pa je prepoznavno tudi po svojem skoraj okroglem tlorisu. Jezero je naravni spomenik, ki predstavlja enega od najbolj pomembnih elementov naravne dediščine na območju Ljubljanskega barja. V poletnem času nudi obiskovalcem edinstveno možnost za kopanje. Ob Podpeškem jezeru je gostilna, kjer nudijo pestro ponudbo jedi in osvežilnih pijač. Jezero se razprostira na severozahodnem delu široke kotanje imenovane Zajezero, ki jo od Ljubljanskega barja ločuje nizek skalni prag. Napaja se iz kraških izvirov na vzhodnem in južnem robu močvirnate ravnice Zajezera, katerih vode se izlivajo v Mlinski potok, le ta pa v jezero. Voda iz Podpeškega jezera, katerega krajši premer meri 120 metrov, daljši pa 135 metrov, odteka skozi podzemni lijak.

Radensko polje je naravni biser, ki se nahaja sredi dolenjskega krasa jugovzhodno od Grosuplja, na obronku Grosupeljske kotline. Radensko polje je z vseh strani obdano s strmimi gozdnatimi pobočji, le na severozahodnem obrobju je z ravninskim predelom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva manjša griča, ki sta osamelec Kopanj in grič Boštanj. Radensko polje je široko povprečno 1 km in dolgo 4 km. Po njem tečejo vode Zelenka, Šica in Dobravka, ki se podzemsko stekajo v izvire reke Krke. Ribnik Boštanj leži pod vzpetino nekdaj mogočnega gradu Boštanj (Weissenstein) na severnem delu Radenskega polja. Z njim upravlja Ribiški dom Grosuplje. Ribnik je bogat z mnogimi ribami, kot so ostriži, smuči, ščuke, lignji in krapi. Ob ribniku Boštanj se nahaja Dom grosupeljskih ribičev. Površina ribnika je okoli 0.6 ha, največja globina je približno 2 metra, napaja pa ga reka Dobravka. Ribnik Boštanj je nastal na območju nekdanjega glinokopa. Ribnik poleg ribičev obiščejo tudi mnogi obiskovalci, ki uživajo v čudoviti naravi.

Rakitna je manjše naselje, ki se nahaja na Rakitenski planoti in spada v občino Brezovica. Kraj se razprostira ob robu najvišje ležečega kraškega polja v Sloveniji. Obdajajo ga smrekovi in borovi gozdovi in zaradi tega je poznan po ugodni klimi za pljučne bolnike. Dolomitno dno kraškega polja je mokrotno, po njem teče potok Rakitniščica, ki nato ponikne v Ponikvah v severnem predelu polja. Rakitna je znana po naravnem jezeru na potoku Rakitniščica, ki so ga dodatno umetno poglobili z izgradnjo pregrade. Površina Rakiškega jezera sedaj dosega 1 ha, največja globina je tri metre. Temperatura vode je na površini do 25 stopinj Celzija v poletnem času, v zimskem času pa jezero lahko tudi zamrzne. Domačini občasno, vsakih nekaj let, praznijo jezero zaradi čiščenja in zaradi tega so pod vodo le preproste rastline – alge. Urejena jezerska obala je bujno poraščena. V poletnem času je vidnih veliko majhnih ribic in paglavcev. Ostanki rečnih školjk in rakov pričajo o večjih vodnih plenilcih. Prodnato dno Rakiškega jezera je sredi jezera prekrito z do decimeter debelo plastjo mulja. Ob jezeru je urejeno večje parkirišče ob glavni cesti pred pregrado. Ob njem se nahajata Hotel Rakitna in vikendaško naselje, v vzhodnem predelu Rakitne pa klimatsko zdravilišče. Manjši hotel poleg udobnih sob in apartmajev nudi tudi wellness, seminarsko sobo, fitness, picerijo in restavracijo. Rakiško jezero v poletnem času ponuja obiskovalcem kopanje, jeseni ribolov in pozimi drsanje. Jezero je izhodišče za krajšo krožno sprehajalno pot, ki vodi med naseljem počitniških hišic mimo Mladinskega klimatskega zdravilišča in nato skozi vaško središče s cerkvijo. Dolžina poti je 3,5 kilometra. Tukaj je tudi izhodišče za začetek gozdne in arheološke učne poti, ki gre do ostankov rimskega obrambnega stolpa in zapornega zidu iz 3 stoletja našega štetja. V Rakitni so pozimi urejene steze za tek na smučeh. Naselje je idealno izhodišče za pohodniški ali kolesarski vzpon na Krim.

Ribniki Moravče so najlažje dostopni iz smeri Moravče proti Zalogu pri Moravčah. V naselju Moravče zavijemo levo in po okoli dva kilometra zavijemo za mostom čez rečico Drtijščico v desno in se nato peljemo po asfaltni poti okoli 800 metrov. Nato zagledamo ribnike Moravče, ki si sledijo v zaporedju – Ribnik Moravče III., Ribnik Moravče II. in Ribnik Moravče I. Ribniki so prijeten kraj za sprostitev in uživanje v lepem naravnem okolju. Ribik Moravče I. je zaprt za turistični ribolov. Ribnik Moravče II. je namenjen komercialnemu ribolovu. Za ribolov je potrebno imeti ribolovno dovolilnico, lahko se dobi dovolilnica za ribolov roparic (ščuka, bolen, smuč...) ali dovolilnica za ribolov sulca. Na Ribnikih Moravče se lahko izvaja ribolov le z eno ribiško palico na ribolovno dovolilnico. Dovoljene vabe so testo, sir, kruh, žitarice, polenta, vodni mah, deževnik, jetrca in koruza. Pretežna vrsta rib v ribniku Moravče II so ščuka, koreselj, linj in krop. Pretežna vrsta rib v ribniku Moravče III so ščuka, smuč, linj, amur, krap in som. V bližini ribnikov Moravče se razprostira naselje Moravče, ki je edini večji strnjeni kraj na tem območju. Največje krajevne znamenitosti so cerkev sv. Martina, Jurkova hiša iz leta 1803, kip Jurija Vege ter spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni.

Ribniki pri stari Opekarni (Divjak) so nastali na starih glinokopih v Verdu. Zaradi tega sta še posebej oba večja ribnika ob robovih zelo zaraščena z ostanki dreves, ki so zrasla v obdobju kopanja gline. Prvi ribnik na levi strani je namenjen naravni reprodukciji rib, ostali ribniki pa so ribolovni. Za začetnike se priporočata manjša dva, ki sta na levi strani nasipa, medtem ko naj gredo na tako imenovani ribnik Divjak loviti le bolj izkušeni ribiči, saj je zaradi potopljenih dreves ribolov otežen. Ta ribnik je poln zanimivih presenečenj, ker poleg drugih rib v njem prebivajo tudi kapitalni somi. V ribniku so možni ribolovi naslednjih rib: klena, smuča, ostriža, ščuke, krapa, linja, soma, amurja, ploščiča, zelenika, rdečeperke, rdečeoke. Vrsta ribolova je muharjenje, talni ribolov, vijačenje, lov iz čolna in beličarjenje. Dovoljene vabe so umetne vabe, potezanka, vabe živalskega izvora in vabe rastlinskega izvora. Upravljalec revirja ribnika Opekarna je Ribiška družina Vrhnika. Družina je bila ustanovljena leta 1955 in od takrat deluje neprekinjeno. V upravljanju imajo ribnik Lokev v Logatcu, Ribčev ribnik v Bistri, majhen ribnik pri Ribiškem domu Sulec v Sinji Gorici, Ljubljanico od izvirov v Močilniku in Retovju do mostu v Podpeči z vsemi pritoki. Poleg ribolovnih vod ima ribiška družina Vrhnika tudi večje število gojitvenih potokov in varstvenih voda v katerih ribolov ni dovoljen. Ribiška družina Vrhnika dobro sodeluje z uradnimi in civilnimi ustanovami ter lokalnim prebivalstvom. To dokazuje vsakoletna ribiška veselica, ki je množično obiskana ter skupne delovne akcije z gasilskimi društvi in policijo.

Ribniki v dolini Drage se nahajajo nedaleč od naselja Draga pri Igu. Spadajo v občino Ig, ki leži okoli 10 km od Ljubljane, na robu Ljubljanskega barja, ob severnem vznožju Krima in Mokrca. Ig z okolico je najbolj poznan po najstarejši kulturi koliščarjev. Območje ribnikov je bilo zaradi redkih živalskih in rastlinskih vrst, ki uspevajo tukaj, leta 1985 proglašeno za naravno znamenitost. Ribniki in njihova okolica so tudi del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Od leta 2004 so živalstvo in rastlinstvo ter njihova življenjska okolja varovani tudi na evropskem nivoju. Draški ribniki so del območja Natura 2000 Ljubljansko barje. Ribniki v Dragi so eden od zanimivejših predelov Barja. Nastali so z zajezitvijo potoka pod vasjo Dobravica in vodotoka Draščica. Namenjeni so bili ribogojstvu, nekateri so nastali zaradi kopanja gline za takratno opekarno. Ribniki se v pisnih virih omenjajo že v sredini 18. stoletja. Draške ribnike sestavlja sedem pretočnih ribnikov, ki so danes namenjeni spoznavanju narave, rekreaciji in sprostitvi. Na eni strani doline Drage sta ribnika Špilgut, ki se izliva v večji ribnik Rakovnik, na dragi strani doline pa je pet ribnikov, ki se prav tako izlivajo drug v drugega. Najbolj globoko v dolino sega Zadnji ribnik, ki se izliva v Rezani ribnik, ta na potem prehaja v Srednji ribnik. Iz Srednjega ribnika se voda izliva v Veliki ribnik in iz njega v Mali ali Prvi ribnik. Srednji ribnik je z gnezdilci vedno bolj skromen. Poleg ribnikov je v dolini zanimiva in poučna tudi gozdna učna pot Draga, ki je krožna in nezahtevna. Dolga je 3,2 kilometra in opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst.

Ribniki v dolini Drage pri Igu na Ljubljanskem barju predstavljajo enega od najbolj zanimivih predelov Barja. Nastali so z zajezitvijo potoka pod vasjo Dobravica in vodotoka Draščica. So prijetno območje za sprostitev in spoznavanje narave. V pisnih virih se ribniki omenjajo že v sredini 18. stoletja. Namenjeni so bili ribogojstvu, določeni pa so nastali zaradi kopanja gline za tedanjo opekarno. Leta 1985 je bila Draga razglašena za naravno znamenitost, leta 2009 pa je bila z uredbo vključena v Krajinski park Ljubljansko barje. Draga predstavlja sistem pretočnih ribnikov. Na eni strani sta ribnika Špilgut, ki se izliva v ribnik Rakovnik, na drugi strani doline pa se nahaja pet ribnikov, ki se prav tako izlivajo drug v drugega. V dolino najbolj globoko sega Zadnji ribnik, ki se izliva v Rezani ribnik, ta pa nato prehaja v Srednji ribnik. Iz Srednjega ribnika voda izteka v Veliki ribnik in iz njega v Mali ali tudi Prvi ribnik. Ribnike občasno praznijo, kar zelo zmoti vsakodnevni utrip, še posebej, če je ribnik prazen daljši čas. S praznjenjem ribnikov in požiganjem trsja varujejo ribnike in njihov živalski svet. Največji ribnik v Dragi je Veliki ribnik, ki je meril okoli 8 ha, vendar se zarašča z jelšo, vrbo in zaradi tega se njegova površina opazno zmanjšuje. Ribnik je za gnezdilce najboljši predvsem na obrobnem predelu, odprta vodna površina pa nudi hrano številnim ptičem – ponirkom, racam, kormoranom in ostalim.