Kamnik ima zanimivo staro mestno jedro. Osrednji del starega mestnega jedra predstavlja Mali grad, okrog njega pa se nahajajo naslednji trgi in ulice: Glavni trg, Samostanska ulica, Šutna, Sadnikarjeva ulica, Trg svobode, Prešernova ulica, Maistrova ulica, Frančiškanski trg ... Na Glavnem trgu se nahajajo Galerija Miha Maleša, Turistično informacijski center, Kavarna Veronika, kjer potekajo kulturne in zabavne prireditve, kamniti vodnjak, ki je delo kiparja Leona Homarja ... Na koncu Glavnega trga na severni strani stoji kip generala Rudolfa Maistra. V Samostanski ulici in na Frančiškanskem trgu najbolj izstopata Frančiščanski samostan s knjižnico in cerkev Svetega Jakoba. Njuni začetki segajo v konec 15. stoletja. Šutno na obeh straneh ulice obdaja strnjeno zaporedje hiš, ki je nespremenjeno že od druge polovice 19. stoletja. Predel je zaprt za promet in se uvršča v zaščiteni del mestnega jedra. Včasih je Šutna predstavljala predmestni del srednjeveškega Kamnika. Tukaj lahko vidimo tudi rojstno hišo generala Rudolfa Maistra.

Litija je mesto, ki se je razvilo iz nekdaj pomembne brodarske postojanke na reki Savi. Po njej je nekoč potekala pestra trgovska pot med Ljubljano, Trstom in Hrvaško. Litija se prvič omenja leta 1145, trške pravice pa je dobila v 14. stoletju. Mestne pravice je Litija dobila leta 1952. Pravokoten vzdolžen Valvazorjev trg se nahaja v starem mestnem jedru. Na njegovem zahodnem delu je dvorec Turn ali Farbarjev grad iz 16. stoletja. Dvorec je močno prezidan, na njegovem pročelju se je ohranila sončna ura. Na vzhodni strani trga je župnijska cerkev sv. Miklavža. V bližini trga si lahko ogledamo tudi naslednje znamenitosti: spomenik padlim v 2. svetovni vojni, ki je delo znanega arhitekta Jožeta Plečnika, doprsni kip Franca Poglajna, Jožeta Borštnarja in drugo. Prvi most čez reko Savo so zgradili leta 1852. Mesto je industrijsko, trgovsko, kulturno in upravno središče širokega zaledja v Posavskem hribovju. Razgibana pokrajina v občini Litija ponuja mnoge možnosti za rekreacijo in izletništvo. Najbolj znane pohodniške prireditve so Oglarska pot na Dolah pri Litiji, Levstikova pot od Litije do Čateža in pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki povezuje okoliške hribe in cerkve.

Logatec je osrednje in največje naselje, ki se razprostira sredi ravnega in rahlo valovitega Logaškega polja. Nahaja se v osrednji Sloveniji, v samem osrčju Notranjske, na stiku dinarskega in alpskega sveta. Naselje je leta 2006 z državnim odlokom postalo mesto. Mesto je nastalo po koncu 2. svetovne vojne s spajanjem nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca in več okoliških vasi. Trško naselje Dolenji Logatec leži ob nekdanji tovorni poti, ki je povezovala Primorsko in osrednjo Slovenijo. Prvotno kmečka, obcestna vas se je zaradi svoje dejavnosti razvila v obcestno naselje. Stavbe so dobro ohranjene. Dominantni sta cerkvi, posebej je izrazit osrednji del ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve je bila v letih 1795-1803 zgrajena sedanja stavba. Sakralni objekt ima bogato notranjo opremo. V njej visi slika svetega Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja. Križev pot je novejše delo T. Perka. Podružnična cerkev sv. Jožefa se nahaja na manjši vzpetini nad naseljem Čevica, ki tvori severno območje Dolenjega Logatca. Nastanek cerkve sodi v začetek 17. stoletja. Največjo dragocenost cerkve predstavlja marmornat oltar, ki je bil narejen okoli leta 1700. Tollazijeva štirna se nahaja južno od cerkve sv. Jožefa. Leta 2008 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sezidana je bila leta 1883 po naročilu vaškega trgovca Tomaža Tolazzija. Vodnjak se napaja z izvirno vodo, saj so v mestu napeljali vodovod šele 14 let po njegovi postavitvi. S svojim likovnim in arhitekturnim oblikovanjem predstavlja izjemen primer med gradnjami vodnjakov na širšem logaškem območju.

Mengeš je manjše mesto, ki leži pod gričem Gobavica. Pod hribom se vije potok Pšata, na jugovzhodnem območju se razprostira slikovito Mengeško polje. Nepozabno ozadje na severozahodu predstavljajo Kamniške Alpe, Karavanke in Julijci. Ob robu mesta stoji moderna rekreacijska dvorana s teniškimi igrišči. Mengeš se v pisnih virih prvič omenja leta 1154. Kraj je nastal blizu stare rimske ceste Emona – Celeita, skoraj zagotovo pa je bilo poseljeno že v prazgodovini, kar je razvidno iz mnogih izkopanin. Naselje je postalo trg leta 1867. Največje znamenitosti v Mengšu so župnijska cerkev sv. Mihaela, mežnarija, Marijino znamenje, spomenik baročnemu slikarju Francu Jelovšku, Jelovškova rojstna hiša, spomenik Janezu Trdini, rojstna hiša Janeza Trdine, Staretov grad iz 17. stoletja, Oranžerija, park pred Oranžarijo, grad Mengeš, Zgornji grad iz 16. stoletja in drugo. Trdinov trg se razprostira v mestnem središču. Na tem območju se nahaja cerkev sv. Mihaela in zvonik, kip Franca Jelovška, Marijino znamenje, pokopališče, župnišče, rojstna hiša Janeza Trdine, spomenik Janezu Trdini in drugo. Cerkev predstavlja najstarejši in najbolj dragoceni umetnostni spomenik v Mengšu. Največja dragocenost je gotski prezbiterij iz 15. stoletja, ki ima znamenite freske Janeza Ljubljanskega. Franc Jelovšek (1700-1764) je bil baročni slikar, ki je izdeloval oltarne slike, portrete, freske in drugo. Janez Trdina (1830-1905) je bil pisatelj in zgodovinar, njegovo najbolj poznano delo je Bajke in povesti o Gorjancih iz leta 1906. Staretov grad se nahaja ob vznožju griča Gobavica. V nekdanji grajski oranžeriji so sedaj prostori priljubljenega lokala – Oranžerija in galerija. Od starega gradu Mengeš so se do danes ohranile le še razvaline kapelice sv. Lovrenca. Zgornji ali Ravbarjev grad je postavil Jurij Haller, danes so v njem prostori založbe Izolit.

Polhov Gradec ima zanimivo staro vaško jedro. Lahko si ogledamo kulturne znamenitosti kot so Oštetarjeva hiša, Kaplanija, ulica Usrana gasa, hiša pri Peku, Severjeva hišo, Gostilna pri Pratkarju, Kulturni dom Jakoba Trobca, spomenik NOB, cerkev Marijinega rojstva in ostalo. Staro jedro je večinoma strnjeno okoli cerkve Marijinega rojstva, ki je bila zgrajena v letih od 1728 do 1736 v baročnem slogu. Današnji videz je dobila v 19. stoletju, ko so jo povišali skupaj z zvonikom. V notranjosti izstopa predvsem zlati baročni oltar, ki je delo domače rezbarske družine Facija iz štiridesetih let 18. stoletja. Njihova delavnica je bila slavna zaradi odlične kvalitete dela. Vaške hiše so bile večinoma zgrajene v 19. stoletju. Izstopajo predvsem z rastlinskimi in geometrijskimi motivi okrašeni portali. Oštetarjeva hiša je bila narejena v 16. stoletju. Ohranila so se poznogotska in baročna okna. V notranjosti so še vedno izvirni leseni strop, kamnito notranje stopnišče in kamnoseško oblikovani notranji portali. Kaplanija izvira iz leta 1803 in je podolgovata nadstropna stavba. V ulici, ki se po domače imenuje Usrana gasa, so hiše dobile imena, ki razkrivajo poklice obrtnikov kot so hiša pri Peku, pri Kapčarju in druge. Hiša pri Peku izvira iz leta 1838 in ima ornamentiran kamnit portal. Zgornje nadstropje ima značilne številne okenske odprtine. Severjeva hiša nam prikazuje vaško življenje v 19. stoletju in lahko vidimo še ohranjeno črno kuhinjo. Pristava je območje na levem bregu reke Božne. V tem delu je najbolj pomembna hiša Gostilna pri Pratkarju, ki ima lesen gank s stebričasto ograjo.

Trbovlje so največje mesto v Zasavju. So gospodarsko, upravno in kulturno središče Zasavja. Raztezajo se v okoli 6 km dolgi in ozki dolini Trboveljščice z večinoma strnjeno zazidavo. Mesto je nastalo z združevanjem več starejših naselij prvotnega kmečkega območja, v katero so najprej postavili delavske kolonije, po 2. svetovni vojni pa še moderne stanovanjske soseske. Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah se nahaja naslednje: restavracija Lovski dvorec – Arzenškova (Peklarjeva hiša), Osnovna šola Ivana Cankarja, Dom Svobode, pošta, knjižnica, Švabska kolonija, cerkev sv. Martina, župnišče in drugo. Peklarjeva hiša je najstarejša zgradba v Zgornjih Trbovljah. Fakinov trg in Cesta 1. junija spominjata na pestre dogodke, ki so se zgodili po prvi svetovni vojni. Delavski mladinci so se 1. junija leta 1924 spopadli z Orjuno, Franc Fakin pa je bil takrat žrtev političnega nasilja. Zgodovina cerkve sv. Martina sega v 13. stoletje, ko naj bi na njenem mestu stalo prvo krščansko svetišče. Pisni viri cerkev sv. Martina prvič omenjajo leta 1330. Današnja cerkev je nastala v 18. stoletju. V cerkvi je umetniška posebnost poslikava stropa, ki jo je leta 1863 naredil slikar Janez Wolf. Glavni oltar je izdelan v baročnem slogu, vendar avtor ni znan. Cerkev sv. Martina je najstarejša cerkev v Trbovljah.

Višnja Gora je slikovito naselje, ki spada v občino Ivančna Gorica. Nahaja se ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. Mestece se je razvilo na griču pod hribom, kjer je nekdaj stal grad Weichselberg (Stari grad), ki je že precej časa v razvalinah. Simbol mesta predstavlja polž, ki je priklenjen na verigo. V starem mestnem jedru se na Mestnem trgu nahaja cerkev sv. Ane, Mestna hiša iz leta 1892, nekdanja šola, spomenik NOB, vodnjak s kipom Valvasorja iz leta 1872, grb iz leta 1478 in drugo. Vodnjak na Mestnem trgu so postavili v zahvalo Valvasorju, ker je pisal o Višnji Gori. Na sredi trga lahko vidimo lipo, ki je bila posajena okoli leta 1885. V Višnji Gori je bival pesnik, pisatelj in duhovnik Janez Cigler (1792 – 1869), ki je napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči ali Popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. V Višnji Gori je osnovno šolo obiskoval pisatelj Josip Jurčič, ki se je rodil v bližnji Muljavi. Napisal je znano literarno delo Kozlovska soba v Višnji Gori, ki je bila prevedena v šest evropskih jezikov. Pri cerkvi sv. Ane vsako leto konec julija organizirajo znameniti Anin sejem. Danes je v Mestni hiši sedež Krajevne skupnosti Višnje Gore, Društvo upokojencev, knjižnica, sejna soba v prvem nadstopju pa je namenjena tudi za različne razstave in druga društva. Pred mestom se nahaja rojstna hiša nabožnega pisatelja Janeza Čandka (1581 – 1624). Višnja Gora je bila nekdaj obdana z obrambnim obzidjem. Do danes se je delno ohranil Cvinger na zahodni strani Doline, dobro pa je ohranjeno obzidje na vzhodni strani.

Vrhnika je mesto, ki je središče občine Vrhnika. Nahaja se ob stari cesti iz Ljubljane proti Postojni. Leži ob obronkih Pokojiške planote ter na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Nastanek in razvoj mesta je povezan z ladjami in prometom po reki Ljubljanici, ki tukaj izvira iz večih kraških izvirov. Vrhnika se nahaja tudi na območju, kjer je najkrajši prehod iz Ljubljanske kotline čez kraške in notranjske gozdnate planote proti morju. Ozemlje današnje Vrhnike je bilo poseljeno že pred prihodom Rimljanov. V pisnih virih se prvič omenja leta 1300 in takrat so jo imenovali še Gornja Ljubljana. V Vrhniki si lahko ogledamo naslednje večje znamenitosti, ki so: spomenik največjemu slovenskemu dramatiku, pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju (1876-1918), rojstna hiša Ivana Cankarja, Lavrenčičeva hiša – Stara pošta, nekdanji hotel pri Črnem orlu, cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Trojice, cerkev sv. Pavla na Hribu, spomenik padlim v NOB in drugo. Rojstna hiša Ivana Cankarja je razdeljena v črno kuhinjo, izbo in bivalni prostor. Razglašena je za kulturni spomenik. Lavrenčičeva hiša spada med najpomembnejše in najstarejše zgradbe na Vrhniki. Nahaja se na bregu Ljubljanice, kjer je bilo nekdaj potniško pristanišče. Hotel pri Črnem orlu je bil zgrajen leta 1850. Ob cerkvi sv. Lenarta so pokopani Cankarjevi starši. Baročno podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. Cerkev sv. Trojice obdaja zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je včasih krasil Layerjev križev pot. Zgrajena je bila okoli leta 1640. Cerkev sv. Pavla se nahaja na mestu nekdanjega rimskega tabora in je bila zgrajena leta 1851.

Zagorje ob Savi je razpotegnjeno mesto in občinsko središče v dolini rečice Medije od Podkraja do njenega izliva v reko Savo. Staro mestno jedro se nahaja na pomolu nad sotočjem Kotredeščice in Medije, katerega center je sedanji Cankarjev trg. Na Cankarjevem trgu se nahaja naslednje: župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, kip Ivana Cankarja, župnišče, glasbena šola, Osnovna šola Slavnka Gruma, spomenik žrtvam prve svetovne vojne, starodavno gostišče Kum in drugo. Spomenik žrtvam prve svetovne vojne je bil postavljen leta 1928 in je šest metrov visok obelisk s 114 imeni žrtev vojne. Dviguje se iz stopničastega podnožja, ki je okrašen s kamnitimi kroglami, obdaja ga pa manjši park. Spomenik je delo arhitekta Mirka Razingerja. Doprsni kip književnika Ivana Cankarja (1876-1918), po katerem je trg dobil ime, je delo kiparja Viktorja Gojkoviča. Pripovednik in dramatik Slavko Grum (1901-1949) je znan predvsem po delu Dogodek v mestu Gogi, ki velja za najboljšo slovensko ekspresionistično dramo. Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je mogočna zgradba v neoromanskem slogu z dvema okoli 35 metrov visokima zvonikoma. Cerkev so zgradili leta 1873 po načrtih neznanega beneškega arhitekta. Veliki kamnit oltar s kipi Cirila in Metoda, Fortunata in Mohorja ter slikami svetih Petra in Pavla, je nastal v znani Tomanovi delavnici v Ljubljani. Avtor fresk je najpomembnejši cerkveni slikar svojega časa, Janez Wolf.