Babja jama se nahaja na Gorjuši pri Domžalah. Poleg Babje jame se v tem območju nahajajo še Železna jama in Miševa jama. Za turistične oglede je urejena samo Železna jama, ki so jo odprli leta 1963. Jama ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z mostovi in rovom. Po zasnovi sta večji brezni in obe povezuje meter dolga ožina, s sledovi vodnega toka po tleh in pod stropom. Babja jama je le nekaj metrov oddaljena od gostišča Jamarski dom na Gorjuši. Pred približno 13000 leti je bila paleolitska postojanka, ki je ledenodobnemu lovcu služila za zatočišče na njegovih lovskih pohodih. Arheološka izkopavanja v Babji jami so se pričela spomladi leta 1967 na pobudo domžalskih jamarjev. Z načrtnim odkopavanjem so arheologi odkrili ostanke kurišč, razbite kosti živali, posebno redkega alpskega svizca in drugih živali. Najdenih pa je bilo tudi več vrst orodij, kot so praskalo na retuš, klini, praskalo na odbitku, atipičen sveder in drugo. V Jamarski zbirki je na ogled le del izkopanih predmetov in razbitih kosti, ki so jih arheologi, ob pomoči domžalskih jamarjev, izkopali v Babji jami.

Vas Krka se razprostira na skrajnem predelu Suhe Krajine. V bližini se nahajajo okoliške vasi Gradiček, Gabrovčec, Krška vas, Veliki Korinj, Mali Korinj, Male Lese, Laze, Velike Lese, Ravni dol, Podbukovje, Znojile in Trebnja Gorica. Tukaj prebiva okoli tisoč prebivalcev. To območje sredi kraškega sveta ima bogato kulturno in naravno dediščino. Najlepša slovenska kraška reka Krka izvira izpod Krške jame. Ob večjem deževju pridrvi iz jame in pada v slapu. Drugi izvir v Gradičku je Poltarica, ki zbira vodo po podzemnih poteh. Površinska pritoka sta Lipovka in Višnjica. Jama Poltarica, ki je sosednja jama Krške jame, je bila odkrita spomladi leta 2003. Nahaja se pred naseljem Gradiček, tik nad izvirom Poltarice, ki je prvi pritok reke Krke. Do sedaj je bilo raziskanih okoli 750 metrov podzemnih rovov, kanjonov, dvoran in sifonov. Jamo krasijo mnogi kapniki, pet sifonskih jezer, cevčice, zavese, brzice in človeške ribice. Ob visokem vodostaju je možno videti tudi podzemni slap. Temperatura v jami Poltarica se giblje med osmimi in devetimi stopinjami. Odkrivanje jame in raziskave vodi Jamarski klub Krka. Sredi jame se razprostira velika Podorna dvorana, ki ima deset metrov visok strop. V njenem stropu je kamin, za katerim so raziskali zgornjo etažo z dolžino okoli 150 metrov. V Podorno dvorano skozi pritočni sifon v velikih brzicah priteče voda. Na pritočnem delu jame je tudi razvejan erozijski rov z jezeri in sifonskimi okni. Voda, ki priteče v jamo, se pod podornimi bloki dvorane deli na dva tokova. Del vode odteka po kanjonu v odtočno sifonsko jezero proti izvirom Poltarice, v smeri proti površju. Drugi del vode odteka v notranjost jame Poltarica ter na koncu prelepega kanjona obsežnega Blatnega rova v sifonskem jezeru izgine. V sifonskih jezerih so bili opravljeni raziskovalni potopi. Jama Poltarica ni urejena za turistične oglede, si jo je pa v varnem spremstvu jamarjev in v soju karbidovk možno ogledati v dolžini okoli 200 metrov. Vhod v jamo je zaprt z rešetkami.

Krška jama se nahaja nad izvirom reke Krke, severno od naselja Gradiček. Je vodoravna izvirna jama, iz katere le še ob visokih vodostajih bruha narasla podzemna voda. Za vhodom se v smeri proti severu odpira prostorna in enotna dvorana, z mestoma zasiganimi stenami. Široka je do 30 metrov in dolga okoli 200 metrov, vanjo pa vodi v ostenju nad glavnim vhodom še manjši stranski vhod. Jamski strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo veliki balvani in grušč, ki so na vzhodnem predelu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. V njegovi globini je vhod v podvodne rove, ki segajo do 20 metrov globoko. Sifon vodi po okoli 200 metrih v prostorno, 60 metrov dolgo zaključno dvorano. Skupna dolžina raziskanih rovov je 490 metrov. Jama je nekdaj nudila zavetje domačinom, o čemer pripoveduje tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi obisk Krške jame je zabeležil Janez Vajkard Valvasor v drugi polovici 17. stoletja. Prvi jamski načrt je okoli leta 1887 izrisal češki stavbenik, arhitekt, inženir, balneolog in hidrolog Jan Vladimir Hrasky (1857 - 1939), ki je vodil melioracijo v zaledju izvira reke Krke. Glavni vhod so leta 1935 široko odprli, da bi s tem omogočili hitrejši odtok podzemne jame ter razrešili problem poplav na območju Radenskega polja. Pri tem so z razstreljevanjem razpoke nad sifonskim jezerom poskušali najti tudi nadaljevanje jame. To je uspelo šele leta 1995 - 1996 jamskim potapljačem, ki so preplavali labirint podvodnih rovov in prodrli do končne Vrhovčeve dvorane. Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje podzemska favna, ki je z mnogimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbolj bogatimi na svetu. Krško jamo je leta 1996 Turistično društvo Krka uredilo za turistične oglede. Vhod v jamo je zaprt, pot turističnega ogleda pa vodi do sifonskega jezera. Ogled za skupine je možen s turističnim vodičem po predhodnem naročilu. Krška jama je odprta od aprila do oktobra.

Železna jama se nahaja na Gorjuši pri Domžalah. Jamo so začeli urejati leta 1962, za turistične oglede pa je bila odprta naslednje leto. Za obisk Železne jame se dogovorimo v Jamarskem domu. Jama ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z mostovi in rovom. Po zasnovi sta večji brezni in obe povezuje meter dolga ožina, s sledovi vodnega toka po tleh in pod stropom. Na dnu dvoran voda nato ponikne. Druga dvorana v jami ima širše dno, ki je zravnano in umetno dvignjeno. V Železni jami si lahko ogledamo stalaktite, stalagmite, ponvice, manjše zavese in sigove izrastke. Vidne so tudi korozijske kotlice, fasete in ostanki galerije. Jama je dolga okoli 60 metrov. V jami živi posebna vrsta hroščev, netopirji, polži, pajki in jamske kobilice. Železna jama poteka proti jugu pod pobočjem vrtače, kar na domžalsko-moravškem osamelem krasu ni redek pojav.