Slap Orglice (Orličje) je eden izmed najlepših slapov v dolini Kamniške Bistrice. Visok je vsega 40 metrov in leži na približno 800 m nadmorske višine. Ime naj bi dobil po orlih, ki imajo svoja gnezda v dolini Kamniške Bele. Po drugih pripovedovanjih pa naj bi v času velike vode slap šumel kot bi nekdo igral na orglice. Do njega pridemo v smeri gondole na Veliko planino in še naprej do približno pol poti do Doma v Kamniški Bistrici, kjer je na desni strani rdeča oznaka in nato manjše parkirišče. Najboljše je, da slap obiščemo spomladi, ko nas po vsej poti spremlja šumenje reke, čeprav je tudi v drugih letnih časih vznemirljiv. Do slapa vodi gozdnata pot, ki se počasi vzdiguje in traja približno 45 minut. Pot se proti koncu odcepi levo in čez rečno strugo lahko pokukamo tudi partizansko bolnico (označba na kamnu). Na koncu se moramo do slapa povzpeti malce strmo, saj drugače ni viden v vsem svojem bogastvu, vendar je vreden našega truda.

Soteska Pekel se nahaja blizu naselja Borovnica. Od Ljubljane je oddaljena približno 23 kilometrov. Nastala je z ugrezanjem Ljubljanskega barja. Sotesko Pekel je izdolbel potok Otavščica. V njej vas v toplejših mesecih pričaka prijeten in osvežujoč hlad. Pred začetkom poti je pri parkirišču informativna tabla o soteski Pekel. V soteski lahko vidite pet slapov, ki so pozimi primerni tudi za plezanje. Dostop do njih je na določenih predelih otežen zaradi strmine in je zato potrebna večja previdnost. Prvi slap je najmanjši in je visok 5 metrov. Drugi štirje so visoki od 15 do 20 metrov. Peti slap je najvišji, za najlepšega pa velja četrti slap. Tretji slap se imenuje tudi Kozak zaradi silhuete gamsa na skali poleg slapa. Soteska poleg razpenjene in divje vode navdušuje tudi s svojim živalskim in rastlinskim svetom. Simbol Pekla je slovenski endemit kranjski jeglič, ki ima čudovite rdeče vijolične cvetove. Ti cvetijo v mesecu aprilu in maju. Prvi, ki so naredili poti v soteski, so bili oglarji in prebivalci, ki niso imeli svojih gozdov za pridobivanje drv. Pod in nad Sotesko Pekel so bili žage in mlini. Na jasi pred Peklom se nahaja Brancelj-Koširjev mlin, ki so ga obnovili v letih od 1994 do 1995 člani Turističnega društva Borovnica. Pri parkirišču je gostilna Pekel, ki je znana po slastnih domačih dobrotah, predvsem postrveh.