Iški Vintgar se nahaja blizu Iške vasi v okolici Ljubljane. Od 300 do 400 metrov globoko sotesko je izdolbla reka Iška. Na sotočju reke Iške in Zale lahko vidimo več metrov visoki skalnati samotar, ki mu pravijo Skalni mož. V soteski so številni tolmuni, brzice, slapovi ter mnoge živalske in rastlinske vrste. V poletnih mesecih je Iški Vintgar priljubljena točka za mnoge izletnike, saj se v vodi lahko prijetno ohladimo, pripravljeni pa so tudi prostori za piknike. Za ljubitelje plezanja je na voljo plezalna stena Oskrinjek. Izhodišče za pot je pri Domu v Iškem Vintgarju, kjer je tudi večje parkirišče. Če se odpravimo po levem bregu reke, pridemo do Grabljic, kjer lahko vidimo ostanke kolov, ki so zabiti v strugo potoka. Tukaj je tudi naravno kopališče. Na desnem bregu je zanimiv Votli kamen, ki ga je skozi mnoga stoletja izdolbla reka. Če želite daljši izlet, se lahko odpravite tudi na Krim, ki je najvišji vrh občine Ig.

Soteska Pekel se nahaja blizu naselja Borovnica. Od Ljubljane je oddaljena približno 23 kilometrov. Nastala je z ugrezanjem Ljubljanskega barja. Sotesko Pekel je izdolbel potok Otavščica. V njej vas v toplejših mesecih pričaka prijeten in osvežujoč hlad. Pred začetkom poti je pri parkirišču informativna tabla o soteski Pekel. V soteski lahko vidite pet slapov, ki so pozimi primerni tudi za plezanje. Dostop do njih je na določenih predelih otežen zaradi strmine in je zato potrebna večja previdnost. Prvi slap je najmanjši in je visok 5 metrov. Drugi štirje so visoki od 15 do 20 metrov. Peti slap je najvišji, za najlepšega pa velja četrti slap. Tretji slap se imenuje tudi Kozak zaradi silhuete gamsa na skali poleg slapa. Soteska poleg razpenjene in divje vode navdušuje tudi s svojim živalskim in rastlinskim svetom. Simbol Pekla je slovenski endemit kranjski jeglič, ki ima čudovite rdeče vijolične cvetove. Ti cvetijo v mesecu aprilu in maju. Prvi, ki so naredili poti v soteski, so bili oglarji in prebivalci, ki niso imeli svojih gozdov za pridobivanje drv. Pod in nad Sotesko Pekel so bili žage in mlini. Na jasi pred Peklom se nahaja Brancelj-Koširjev mlin, ki so ga obnovili v letih od 1994 do 1995 člani Turističnega društva Borovnica. Pri parkirišču je gostilna Pekel, ki je znana po slastnih domačih dobrotah, predvsem postrveh.