Grad Bogenšperk se nahaja ob osrednji cestni povezavi Zasavja in Dolenjske. Je mogočna dvonadstropna zgradba s štirimi trakti, ki povezujejo notranje dvorišče in stolpe. Grad Bogenšperk je kulturni spomenik državnega pomena in prostor mnogih kulturnih dogodkov. Zaznamuje ga tudi najdaljša poročna tradicija v tovrstnih objektih v Sloveniji. Zaradi zanimive okolice in svoje lege v središču Slovenije je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka. Muzej na gradu Bogenšperk si je možno ogledati samo v spremstvu vodnika. Muzej obsega naslednje zanimivosti: multimedijska soba, Valvasorjeva soba, bakrotiskarna, vraževerje, zbirka noš, geodetska zbirka, lovska zbirka, Valvasor Korespondenca, prizorišče človeške smrti in drugo. V multimedijski sobi so na ogled kratki filmski prikazi o Valvasorjevem življenju, lastnikih Bogenšperka, arhitekturnem razvoju gradu in drugo. Valvasorjeva soba prikazuje delovni prostor znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Največja znamenitost v njej je original knjige Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Bakrotiskarna prikazuje Valvasorjevo grafično delo v dveh prostorih. Valvasor spada med ene izmed prvih prvih tiskarjev na takratnem Kranjskem, ki je v deželo pripeljal bakrotiskarstvo. Zbirka vraževerje prikazuje vraže na Slovenskem, poudarek je na 17. stoletju, ko je bila v razcvetu vera v čarovnice. Zbirka noš je prikaz oblačilne kulture v drugi polovici 17. stoletja na večjem območju Slovenije. Slovenska geodetska zbirka prikazuje razvoj geodezije, kartografije in zemljemerstva v širšem svetovnem okviru in na Slovenskem vse od najstarejših časov do danes. Zelo zanimiva je razstava kopij Valvasorjeve korespondence s tajnikom Kraljeve družbe v Londonu. Valvasor je bil prvi učenjak iz današnjega slovenskega področja, ki je postal član najstarejše elitne znanstvene družbe na svetu. Prizorišče človeške smrti v treh delih je religiozno moralno didaktično delo, ki govori o minljivosti življenja in smrti.

Ljubljana je slikovito glavno mesto Slovenije, ki privablja številne tuje in domače obiskovalce. Ponaša se z vrsto znamenitostmi med katerimi najbolj izstopajo Ljubljanski grad, Park Tivoli, reka Ljubljanica, Prešernov trg in Tromostovje. Turjaška oziroma palača deželnih knezov Auerspergov naj bi bila sezidana leta 1642. Objekt so sestavili skupaj iz več starejših meščanskih hiš. V kasnejšem času so jo večkrat obnavljali. Pročelje palače krasijo pilastri in klasicističen vhodni portal, zgradba ima tudi čudovito baročno arkadno dvorišče. V letu 2004 je bila prenovljena v moderno muzejsko razstavišče. V Turjaški palači ima prostore Mestni muzej Ljubljana. Arhitekturni spomenik hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega predela – od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do sedanje atraktivne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do današnjega političnega, upravnega, gospodarskega in ustvarjalnega središča. Zbirka Mestnega muzeja Ljubljana obsega več kot 200.000 enot iz več tisočletne dediščine, kamor spada tudi najdba 5200 let starega najstarejšega kolesa iz lesa z leseno osjo na svetu in okoli 40.000 let stara lesena puščica. Pod renesančno palačo se nahaja rimska cesta iz 1. stoletja, na ogled pa obiskovalce vabijo stalna razstava Obrazi Ljubljane, občasne razstave in mnoge delavnice, predavanja, dogodki, koncerti in vodstva namenjena odraslim in družinam. Oglede zanimivih razstav obiskovalci lahko zaključijo s postankom v muzejski trgovini in muzejski kavarni. V toplejših mesecih pa gredo lahko tudi na arheološko krožno pot v središču mesta, ki se imenuje Arheološki park Emona.

Mestni trg s slikovito mestno hišo, škofijskim dvorcem, stolnico in znamenitim Robbovim vodnjakom v sredini, velja za enega najlepših baročnih ambientov v Srednji Evropi. Trg so pričeli oblikovati kot razširjeno ulico že v srednjem veku. Mestna galerija Ljubljana deluje na štirih lokacijah, in sicer v matični zgradbi na Mestnem trg 5, v prostorih stalne zbirke na Cankarjevem nabrežju 11, v Bežigrajski galeriji 1 na Dunajski 31 in v Bežigrajski galeriji 2 na Vodovodni 3. Zgradbo na Mestnem trgu 5 je v začetku 16. stoletja zgradil grof Lanthieri. Njegova rodbina je v hiši prebivala 200 let, v 19. stoletju pa je postala lastnica bogata trgovska družina Zeschko. Leta 1866 je stavbo kupil trgovec Hamann. Zgradba je bila v funkciji trgovskega objekta vse do leta 1963, ko je bila preurejena v umetniško galerijo. Nazadnje je bila tukaj trgovina s krznom. Temeljita prenova poslopja je potekala po načrtih arhitekta Borisa Kobeta, koordiniral pa jo je Zavod za ureditev Stare Ljubljane. Mestna galerija je poleg posodobljenih razstavnih dvoran, ki so bile obnovljene v letu 1990 in 1991, prenovljenega podstrešja dobila tudi kavarno, ki se nahaja v pritličnem delu. Leta 2009 je nastal še prostor za čitalnico, ki obiskovalcem nudi široko izbiro dnevnega časopisja, revij in katalogov za sodobno umetnost tujih in domačih izdaj. Dejavnost mestne galerije je usmerjena na pripravljanje in prevzemanje skupinskih in monografskih razstav tujih in slovenskih avtorjev, pri čemer se ne omejuje samo na evropski prostor, temveč posega tudi v širši kulturni prostor. Poseben razstavni program je namenjen občasnim gostovanjem v tujini, ki potekajo na vabilo tujih muzejsko-galerijskih ustanov ali na podlagi recipročnosti. Pripravlja tudi obsežnejše tematske zgodovinske razstave, ki prikazujejo razvoj nekega likovnega elementa, teme, stila ali vsebine. Galerija pripravlja in izvaja predavanja, strokovna posvetovanja, sejemske razstave, likovne delavnice in kulturne prireditve, ki dopolnjujejo dejavnost zavoda.

Mesto Ljubljana je od leta 1991 prestolnica Republike Slovenije in privlačen turistični kraj, ki skozi celo leto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Ljubljano najstarejši pisni vir omenja že okoli leta 1120, ko je za kraj kot spanheimsko last zapisano nemško ime Laibach. Danes je Ljubljana kulturno, upravno, prometno, gospodarsko, politično, raziskovalno in izobraževalno središče Slovenije. Ljubljanski grad je mogočna srednjeveška utrdba, ki predstavlja simbol prestolnice. Stoji na robu Grajskega griča, tik nad srednjeveško Ljubljano. Do Ljubljanskega gradu se je mogoče pripeljati z avtom, se iz starega mestnega jedra iz Krekovega trga vzpeti s tirno vzpenjačo ali pa se sprehoditi po eni izmed urejenih poti. Ljubljanski grad se je razvil iz utrjenega stolpa z obrambnim zidom že pred prvo omembo Ljubljane. Na griču, kjer grad stoji, pa je bila potrjena prisotnost človeka že vse od časa pozne bronaste dobe. Ljubljanski grad je skozi svojo bogato in pestro zgodovino doživel veliko spremembo ter bil priča mnogim pomembnim dogodkom, ki so tako vplivali na razvoj Ljubljane v Sloveniji. Ob koncu 18. stoletja so ga takratni lastniki Habsburžani hoteli dopustili, vendar ga zaradi protesta kranjskih deželnih stanov niso porušili. Ljubljanski grad je leta 1905 v imenu Ljubljane od države odkupil takratni župan Ivan Hribar ter ga postavil za kulturno središče. V prvih letih 20. stoletja je objekt odkupilo mesto Ljubljana. Takrat so se pričele številne prenove, načrte so risali znani arhitekti Plečnik, Mihevc, Kobe in Ravnikar mlajši. Sedanja podoba gradu pa je plod znanja in zamisli Projektivnega biroja Ambienti d.o.o. iz Ljubljane. Njihove zasluge za prenovo so tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, razstava Slovenska zgodovina, Erazmov stolp, Friderikov stolp, krožna pot okoli gradu, lapidarij in mini teater, stolp lokostrelcev, grajska gostilna, poročne dvorane, bastilja, Lutkovni muzej, Hribarjeva dvorana, vinska klet, terasa in drugo. Danes je Ljubljanski grad izredno atraktivna turistična točka in prizorišče mnogih koncertov, kulturnih prireditev, filmskih in gledaliških predstav ter razstav. Na Ljubljanskem gradu je na ogled naslednje: razgledni stolp, grajska kapela sv. Jurija, stalna razstava Kaznilnica, stalna razstava Slovenska zgodovina, Stanovska dvorana, Friderikov stolp in Friderikovi sobi, prodajna galerija domače in umetnostne obrti Rustika, Stolp strelcev in Peterokotni stolp. V Virtualnem gradu je na ogled dvanajstminutna projekcija zgodovine gradu, njegovega arhitekturnega razvoja in arheoloških spoznanj. V Gostilni na Gradu gostom ponujajo tipične slovenske jedi, ki so narejene po sodobnih recepturah. V Grajski kavarni pa gostom ponujajo pestro izbiro kav in drugih napitkov, sadne kupe, koktajle in izbrane slaščice. Grajsko dvorišče je v poletnem času namenjeno raznim prireditvam, od katerih je najbolj obiskan ogled filmov Film pod zvezdami.

Medobčinski muzej Kamnik se nahaja v gradu Zaprice, ki se ponosno dviguje na vzpetini nad mestom Kamnik. Grad ima pestro zgodovinsko preteklost, ki se odraža na vsakem koraku. V 17. in 18. stoletju je dobil baročen videz. Leta 1945 so ga nacionalizirali in leta 1961 je bil v njem odprt muzej, kjer si lahko ogledamo občasne in stalne razstave. V muzeju lahko vidimo zbirko pohištva iz upognjenega lesa, razstavo o zgodovini kamniškega meščanstva v 19. stoletju, grajski salon, razstavo o najdbi mamuta, zbirko o zgodovini pivovarstva, zbirko odsevi kamniških stoletij, zbirko Vlasta Kopača o Veliki Planini, zbirko muzeja na prostem – zbirka kašč iz Tuhinjske doline in lapidarij. Zbirka pohištva iz upognjenega lesa prikazuje zgodovino Thonetovega pohištva. Vidimo lahko najbolj značilne izdelke tega pohištva, razvoj krivljenja lesa, proizvodnjo in zgodovino po svetu. Razstava o kamniškem meščanstvu prikazuje, kako so živeli najbolj premožni meščani v 19. stoletju. Predstavljeni so kultura bivanja, oprema stanovanja, gospodarstvo, društveno, družabno življenje in drugo kamniškega meščana. V grajskem salonu lahko vidimo baročne poslikave in historične poslikave s konca 19. stoletja. Salon je bil renoviran leta 1997. V njem organizirajo razne dejavnosti kot so koncerti, simpoziji, predavanja, predstavitve knjig ter predvsem odprtje razstav. Lapidarij se nahaja v pritličju gradu in kamniti kosi predstavljajo preteklost Kamnika in njegove okolice. Muzej na prostem prikazuje kašče iz Tuhinjske doline.